Odrast kot alternativa v svetu brez alternativ

Živimo obdobiokega poganja ekonomski modelnje skončne razti, ta brezmejnoj šerpava ljudilno kolj. Tak živimo, da jansko podnjemne spremembe, ekološko krizore snici, a ne djugina izginja, naracjon tega da mi živimo dobro. To renaša družba je izjemno izkurišća naravne vjere, neko koju bisto to misliti drugače, ne? Mojemi ajda pistotnik, sam directorica društva polisila. Kako to re misliti drugače? U alternativak ti lahko razmišlaš dokljormaš, neko drugo stvar na katero se lahko opreši, in ko nimaš tene, ke drugo stvari na katero se lahko oprešo, ziramo od katerese distanceraš, ridašu situacija, ko enostavno zaresti škortikuliras, alternativak, krato je zajčemo alplno stvar na to, obistu prostor bezmej. Vejmo da usako človješko bitje na neknačin potrebujem meje, nese je da za to, da ustaje zno trenih ampak dejih presega. In ko si ti vas situacije, ko si prisiljen presega, me je takrat si lahži zamišaš alternative. Mojemi je mrtim pogačar, sam rezisko hvalc na ještiti kulturnajsvom in skudije, zaraca sazu, i nedavno ještak nija alternativa. To je drugi zvezak pojmavnika novega kulturnega polja. Upojmavnika novega kulturnega polja, ki isha je prizalošb izaraca, obrovnave oključne koncepte, ki se zaznamavali zlasti 80 leta u Sloveniji. Alternativa predstavlja izbiro, in ki je ta danes, kogo glavimo dominantnu ideologiji ekonomski rasti. Zjetu ki se mogoče lahko navežam, tisto znamom iso merger tečer nijel alternativ, da je iznamo alternativs. I mislim, da za ukrožila ujavenosti, rano neke koncenja se tih začeta kosan se tih ubistu tih velikam valu po zlatam updobiju, nije kaga upania in optimizma, to blo resnično alpa sam opač, medisko politično fabrizirano, skratka u času, ko je v veliki britanije, pršlo do tegam velkega vala privatizacije podrugi svetonivanin, nacionaliziranih. Podjeti in sve, da hrati tudi za reganovo politiko in počasnom in skozosno se ta vseh i trešom raspado sociilizma, ka je propelod, da politih, u 2019-1990 karne, kak najengrednji smo milo več, zaresneke, usaj idejne alternative, kapitalistčno imo sistemu, kakrišna se recijmo spostavla, skutbipolarno razdivitona, kapitalistčnih za hotim, socielistčnih za rumo komunistčnih, ushod podrugi svetonivanit. Kod da je zbjerje, kod da je neke je tam rauno, uthonca osan se tih, skozze četak, devjesati, neke celta recijmo temu idejnih u rizont, razmišljane u alternativach, je pa se znajdav neke mogoče netok slepi u ulci, kod nekam prostan tekov. Vanalogni dobi na segnalo, na prejljiskanje informaciju in znanja, danje živim u preu bilju informacij, pravim, mrtim pogáčer. Ko je karne enkred, usse na raspolago, sem mechanizm v bistvana uberna enkred, svoj je in informaciju, neuročni konstelacij, je pomojem, izredno teškop na enistranji izkat, informacijaj in izkat zanja, krati pa se to pomojem izjemno dobro, povezujtut samo imaginacijo, neče sa izvantega u kar smo zdaju jedni. - Kaj pomenit biti prez alternativ, če bomo oprešali gospodarstvjenike staje alternativa BDP-u i nenechni gospodarstvjenike rasti bode da javli izvedenar. - Če se vrnamo, chci stamo famoznam izrekov od Margaret Tečer, nivečel alternativ, ona je takrat, hodna sproči dobisto to, kaj je, je ultima tijuno to, karabno. - Želvo se mi zidati, že donas velik ljudi na tanačin razmišle. - Aj, da pistotnik hnimet nimi. - Deansuka se mi skora i ne smimo pogovarjat alternativ. - To, da nijel alternativ, smo poslušali tudi začasa finančne krizet 2008 naprejane. - I raveno tukaj, ja smisem, da je zgraseno, da ne dopuščamo obisto nikaj domišlije, imaginarija, niti ne rasprav, niti ne možnosti, da obstaje od dragačni modeli razvoja drugačni ekonomski modeli, kibiji nasloko ochranili na timo planetu, kipač. - Ma, omejenje kološke kapacitite, in ker bi milako živili dobro še vidno o timo kvjerjo. - In to je obisto klučno, da istopimo istega vlaka kini alternative. - Misem moramo začiti pogovarjati od drugačnih inovati inih, drugih modeli ekonomije. - Torej, ko, milako preživimo, da ga ne zrušimo dokonca, ambak še vidno loku žvimo, niko kvalitetno življenje. Misem, da je to rejstv k civilizacisko oprašanje. - Uprašanje alternativje, to je uprašanje preživite. - U neki širši izgudovinski prspektivi se čist usak system je pršudu, neke točke ko enostavno je zachodu uprazno. I utakam trimutku, neko se začine okaza traspoke, da je inu in obisto, da sistem začine sve da, ljudi ekita system tvojore, a ne razmišla to tem, kako vanderle iti stega, si cel pač postane auto destruktivan. U enam primero, u drugam primero pač to neko tenzio, krtut se začine, kupićat agresija in nezadovoljstvo, u smerivan. Zaj več je države, zveč i mi vrčcimo, uvojne, maneši države, zmaneši mi bojajškimi in imperjalnimi imbicjem, i pa sebu in dalek koto, če seveda tega ne razrešionanik, dialogi na čim pač u smeriv v samo destrukcjana. Naslako pretem reši technologia? Veliko krat, slišim kako, bo technologia ta in samo takina slako reši? Seveda technologia je dobro došla, ampakni edina, mi v bistvu, že samo technologijov, porabimo veliko energie. A ne mi smo, ko družba energetsko absolutno odvisni od fosinnih guri i no tudi u drugih vrstih energetovne, za to, da mi pridemo do te energie. Brez energie se mi dan danes enostavno, ne prestavno moživina. Brez elektrike, kasi ga ne prestavno. Izdej v bistvu, kako milo, kako, sto technologijov, deansko, presežemo, izvidika neke pomuči, ampak to tvemo, družba, si cerijo, saklito bolj potratna energetsko, in tudi tukaj ne moramo itvanje skončnost, seveda to tleso neke umihitve. I zdej v bistvu, kako, tle odrast, razmišla, razmišla izvidika, da moramo porablati man energie, to remoramo obiti družba, ki je man potratna, ampak še vidno na nečin, da nam nudi noš opstane. Tle energi, za to, da mi se vracemo va jame, absolutno ne, klegri, za to, da se znano, s njestim technologia, ki pač pride za znanoštji opri zna, se je oporablja, ampak jasno, v nekih rezumnih meja. To ne, alternativa. Soluta je alternativa, ampak ne sama possebi, to ne technologia sama possebi na men. Ampak vas klopu, razmišlika, da deansko, si treba zavija, da tudi sama technologia, potrebuje ogromno energie. In tuki je treba bit pač pamatan in obisto, mit neke umijitve. Pametnom bybilo i mjitve, tudi pri ideologijne sko ončne razti, a je da pistotno gvariane, da je to alternativa. In čo bi obisto gospodarstvo, tudi razmišlana na način, koko živiti dobro ampak, biti znotre plnetarnih, hve koloških umijitov, bi sigurno obisto še vidno ko tako opstajelo, obiblopo veridno orientirano na nekakšan drugačenačin. Odrastni recesija, gri za drugačen vridnostni system, kukar bi do riku alpananik način za drugačenačin mirjenja našega napritka razvoja. To reko smo mi pač družba, in ko živimo kjer nam žuljenje in pasistin kruj gospodarstva raz, to rejnje in glavni indikator, da pamu rebitau sako lito viči, a ne, gri za eksponentno raz, to rej in produkto, kih proizvajamo insturito. In to je obisto našo gonilo systema, družbe civilizacije globalno. Odrastko taka pa ponuja neko drugo pod, kjer obisto, če pogledamo iz tehniki vidika, miri stvari drugače, miri stvari kaj obisto nam pomimno. In tle obisto gri za prasprševania, kaj je prozapravrista naprejda. Kogam iloho, ko mi rimo, da rečamo, kako je ena družba loko razvita, in druga mogočem malo man razvita. In to si gurno odrastko taka, ne gleda čest, kasalnik, mirilnik, badapa. Ano, ampak gleda, risna nikogo, kakovo, žuljenja, na neko blaginja, obisto na neko dostopno zde ali javni šturi to v dobrind. Alternative torojo obstaje le misliti se ih moramo na učiti.