Katarina Mervič - osnove kazenskega prava

Добро даше на под кесту вещи права. Съм Ана чертанец, инставо делим за нимивости ословенски правния уредитви. Закай, кързнаниеа право ниниколи привеч. Чети усе бина ушич, бъм зелу веси лача се наручична под кест, пустишкашам коментар и на сплох под кест при порочиш приятеля, да се бисей да онием расшири, и да двигнамо раван познаваня право ословенни. У тократни е пизоди, съм се отлучила за тема казанско право. И зато съм пове била по-себно гостям, ответница Катерина Мервич, Катерина е партнериться в ответнишки писарни сеница им партнари. То е наизменнайбал признаних ответнишки писарни в словени. На то ответнишко писарно тут мене, вижа за Лоли и Писпомини, са е рауно нихова фундация Парус, била тиста, ки ми омогочила докторски студи, и Катерина са в тепи садни специализира рауно за казанско право. С Катерина се познаваше из шооски хлит, са е собиле са шольки на правни факультите улюбляни, въпоговару съм я попрашала много створи. Прошала са ме окайсо основе казанске га права, кай разлика ме тказни виндаяниам им предкършком, кайг да е говорим о материалном право, кайг да е о казанскам процесном право. На то са спроговорили о обликах крифде, обликах казни виндаян, кайто сила бран, кайто скрайна сила. На то ба са спроговорили шо самам по стопку. Аймораме бето по стопку приправлени, кашни са различни върсте са от показанскам по стопку. Ка ко се долоча криуда? Ин кaterина е усето подкрепила за ще вилними примери, тако да зелозело ваблен по слушанию эпизода е рисод лична. Ли по здраво, дократи ознаме и посидна госия, кaterина мервич, по здравлена, здраво. С кaterина се познава же кърпра са и в часа, са собляш са шолки на факсу. Ин кaterина е трудно от дветница, от дветнишки писарни си неца. Ка като да се се отлочила за тупото дветнищва? Я обисто е си, že од нигде желила по стату дветница, ще обисто придан са зарчила ще вират право, са мне как милато желила. А в тим пабла ма подзло, зло б така обичайна, по-штодию са се запаслила в од дветнишки писарни, като приправница. Нато са обисто наделевала саднишко приправнищва на саднишчо волюбляни и им по право садна миспиту, а са се запаслида на окружнем саднишчо волюбляни и инсицерна казанскам казанско права му от дека. Таза се обисто более, спознали за казанским правом, зло ме поставили ощеч, зло хитро, съм добиля до приложност, за дилова от дветнишки писарни са им партнери. Кажа, на звеселям се вида заграбла, и от такра дали е обисто, во ще су пета де Анаско само в вечинома, само в кавариам се працанскам казанским правом и лоби река да отим да е суживам. Кажа, на си тури е среща, да е жилила. Казанско права. Казанско права се миздивме и мене почтко ушечка, са кваряш за тистими респристими жиленскими зготбами, великстика и масш з людми, си бисваника главна, по-разку стей тежке, по-стопке, теказанске, по-стопке, и бистото дело миле ушечка. Уживам от дека. За токаценско права. Вал, то е рис редко, керпоноватетко, ми имаме познава ли ки люди ка права, и ой, пато само мори, пато са твине, пато са тежки три нутки, не е. Не са само мори, са туди морям, так ни са, па само таке сготбе, са това са. Се, усе можна. И бистока е бисто тисто мельни верказанскими права. Права ни вири казанскими права, с дефнитивна перви примадни виру остава ли публике словини. Устава долоча рамречники темельне дружбене вередноте, ки са обисту тъкчнега по-мена, да хе треба туказанско права за воровато, тукимамо мислих предсам, чоловекове прави, центемельно са въщи, патоют основе дружбене имполитичне вредитве. Устава по-у се буве тод доложбе, ки са обисту начальнега по-мена приуввалиаленю державни репрессия. Като слав по-мена репрессия. Обисту грива за нико присила, взирома к дайлах по-держава от говори, знасилям против по-саме з нико. Устава рецимало изредсно долоча да вослувени не смърт наказни. По-даля рецимало начало законитости, предолочене казнивих деяни импаказенски санкци. Ту помени да ни хто не сме бите казнован за деяни, за като е нидолочу, да е казнивам и ни зан предписав казни, ще предане бло деяние стория. Ту е по-чпомемно, за тодо е никак правно, за тодо е тижовно при веш, ка е тисто чисто не смешку чета. Ту тим на си дни правни вир, казнски законик, казнски законик, ма два дила, сплощни импусивни дея, сплощни дея, са оква репет с темулини миначели, па сплощни е погой, обкати рих с нико да я не смештите за казнила, и обкати рих с мисто рильцу изречи казнски сакция. Ту тим е по-тут посибни дея, тие, как за коника, посибни дея по особу и обисту конкретне члине, ки поименуе опосаме знакъзни в деяне, опишее о законске знакъ, па долоче, туди казн за токъзни в деяне. Сам поступок, поступковни долочбе, усе буве законоказанскам поступку, по тема му ту тезаконо извращивание казанских санкци, законо от говорност и правни хусеп, т. т. т. т. т. т. т. т. т. т. усновни, усновни правни вири, па съвъда т. т. т. т. д. друга, друга, друга законодая. Ту димедна родне по год бяма в основи от то, какъсамо мениля. Още, уме на се, некои казнъски законник, за коноказенскам постопко, т.е. е бъл материални закон, да и не бъл процесни закон. Какъпо бисто това хпомен? Обисто казнъско право, къс е жо, мениля се дели на материално импъл процесно казнъско право, материално. гетисто, зирамък казнъско право, да лоджеба материално, нараве сутистък и да лоча, катое ра человешка ронания, са казнива, и ки такшна дияня, т.е. описува, definирая, и не размеюе от других диянтки, ни са казнива. Съм соди, да тисто да лоджебе, ки поведо, катое реказнъске санкция, и на обкакщни хпогоих села, като т.е. изрече, стурилцам казнивих диян. Путин, по-тъм, материално право се, на шеле, уресническо за процесно право. Той паскупък долочп, киуре, а сам постопък, т.е. при стояности, должности, правица и меце, бойно относе, органовки судилуя въпрец казнъскам и казнъскам постоп, катот путин правица и должности, других удалежен, цъв казнъске, като ки мислен, предъцъм, обдълженцов, заговорник, причъв шкодованцел, изведенцовинтку, интко далежен. Кде паспох постанамо казнъск от говорни? Туринаш, закъм долоча, да сикрил, че стуришка снива диян, пасъва поступку го това, да си бил обсторитвите га диян, прищиван, да си раноозна клепом, альпа из маломарности, че път диян, ки е лъхко къз него тudi из маломарности, инци се обтемто дизаведал, алиби се морал и могва заведате, да раношва на споротио с правъм, при темпа, не са поданино бен и други разлуги ки биск, лучил твое криуда. Кузде са фулените. Това е, чисто закъм, асокъшни, не мем лита. Въз изплохляхко казанско право на обронавен, от бисква мури не смижбит мляеши кочирина изледит, това са ще разлед мури до паунт, мляеши стурилица е пачк, не мури казанско право на обронават, по всих обронава, ковира других, поступков, ампак, не па в казанскам поступков. Това е пара ствар. Друга стварка се ме отели, дифиници му го че умил, ета прищивност. Това е рецима тут нік, так за ними, ме отели, когато го че списих, медих, слищва, по гостто за нега. Не прищиваме, Stošiš tevan sturilac ne murebite kril. To pač takšne naša ureditelj. I neprštevan sturilac je tisti ki v časukon najboj koja je izvršilko z njvo dejanje, ni mogu razumet pomena svojga dejanja, ali pa ga ni mogu imeti v oblasti. In sica razo to, ker je mjelo kerimani, kodušil namotno, ali pani, kodušil namal razvitov. To se obča, mi se to se pravilama, no, v samam postopko vjedno u gotavalja za njekimi izvedancimi, izvedanciji psihiatrične stroke, za to, ker pač sudniki nimi, o tega znanja, da bi lahko pač ocenal, a je takšna stania prinikam v dožencu bilota kred kodano, ali ne, ampak svo se vada to izvidenci psihiatrične stroke. Mi snam pa i to potem, na primar tu, če storiška z njvo dejanje pod upljivama milal pa alkokola, altopanje. Ja, etko je, ne, tilah ko tu, da je zarac upliva droga, zarad upljival ko hola, pak, i druhih so pstans, pa tu zerad kakšnih druhih razlogao, sivatakšem staniu, da s ideansko ne prištevanje, njvo takšem staniu lahko storišnje, ko ka z njvo dejanje. Naša, naš, dako, nima posjebne dolođbil v zrizistim, za tukar je pomemno ali se biuti sam tisti, ki se se spravov, takšna stania. Tilah ko, ricima, ti si sam, ricimo posjeju po alkoholu, obstáj, ricimo prakciče, zečist, po nazorim, z primirom, se odločiš, da boš sturni koko z njvo dejanje, ricimo, da boš nekomu vzjev žuljenje, pa se, že kar u naprej opješ, za to, da se bi lahko ricimo poznaje sklicavala, na to, da si bi upač ne prištevan, takrat ka si to dejanje na rido. Al paricimo, za to, da bi se u pogumo, za to dejanje, ne, on ko hodna snardim, koče pogumneše in pačti, že u naprej sel odločiš, za to dejanje, ampak pač se spraviš, ču te v to stani ne prištevanosti. Ava takih primirih, se lahko krjuda uspostavi, tudi, je krjuda, bi lahko da naši prensiti, kaz njvo dejanje storu, in tak, storili, da z bo krjuk, klub temo, da i ne prištevan, storil, kaz njvo dejanje. Votim, ampak pa pohoste, primir je v prakci, da si ma vznikov, v cistnem prometu, ki je vozjo, podupriva malko hola, paricimo pozručevalne, srečo, pa se, po tem brani, od itzima, ja se da se vačni so neči spomnal, da se da ne vje od, da či pač se zavedeli, da se njekuli nebi vsi, da vsi liva auto. A neva takih primirih, se tudi putem u gotaulja, ali je pač ta storili, sam sebe spravov, da takšno stani, je lahko podanje, vova krjuda, z kaz njvo dejanje, še prijde ne pač prišel v vstanje, ne prištevanosti. Se ti utpelješ za auto, nani ko zabavog, ki je rvežda sevo pilo alkohol, pa vješ, uziramo, prakcicijra što, da tudi vinja, no ziramo opit vzis auto, in tu tvježda, po zabavi se odpele odomoklu temu, da všpju, tu rej priješ, na zabavu sevo piješ, in putem vstanje, ne prištevanosti, se vse daš zvolanim, pozručiš prometno ne sričak, kima pač hude posledicane, v tem primiru takstvori, da seveda bo odgovario in bo krju. Ok, omeni nasi tu dva pojima in sicer naklepim malomarnost. Kapaj to. Tu stav obliki krjude, kih pozna naš kaza skizakonik. Kaz nivodejane je storjeno za naklepom, če se je storilet za veda v svoje gadejane inge hoto storit, temo rečemo od direktin na klep. Lakhkoj pa podantut eventualni naklep, to je pa takrat kadar storili kaz nivodejane, zuziroma se je za veda od dalag ko storili kaz nivodejane pa je v to privalu. Tu je pač rečemo na primiru če pun nazo rim, kaj direktin na klep. Ca je odločeš, že pošne koga, pretih, pogreš in pač to odtut izvršiš. Eventualni na klepo je pa rečima, ta je pa podantakrat, kada rečima spače rupar izvaja pač rup in naleti pred tjim rečima na odpor prodajalca. Pa da bi tak odpor pri priču, v iroma on ne mogučo, udari tega prodajalca z nekim topim predmetamočno o poglavi, kih pač zariti tepo škod, pa kodem tu tudi umre. Tu kibi pa lahko reč, tu kibi pa rečili, da je podant eventualni na klep, da ti posledice, da ti smrti, za to, kaj pač je imel ta storili, da se je zavedo dalog kolon na stopi, tu pač smrt za ripitjenj gove, pa je pač pa tu privalu, pač sprieu, da pač boto ko, ne. Kod je to je naklep. Timo vam opatut poznamo tudi malomarnost, miso sa ronania, ka zniva, če su storjenati iz malomarnosti, ampak samo takrat kad rezakon iz vredsno doloca, da je tudi malomarnost, ka zniva. Malomarnost pa povmene, uz ronomarnost, storili spah je tisti, ki nirona ospotrebno pa zlivoz ti, a če prvse izaveda, da lahko stori dajanje, pa je lahko misalno misstvu, da se to pač nebo uzgodilo, ali pa da bo lahko tu pripričil. Timo rečemo za vesna malomarnost, stori stori li se izaveda, da lahko privedo doakazni uga dejanja, do pripovedo nepo slili se pa pač lahko misalno, misli, da bo pripričval, da se to nebo uzgodilo, ali vrcimo preceni svoja sposobnosti in tko dalje. Zavisno malomarnost, stori stori stori da lahko daj prijemir, niktor čisti gozd, nalogiti stori stori, inga pač zažgjeza, da to da vi pač odstranu tisto to pač, pa misli, da če bi sučanose za če ogon širi, da bi tudi lahko pravočasno pogasil ogon, pa pri temrcimo ne uzame, da bi tudi obzir to da tisti dendavno. Pika in put in tap veta dejan skoro spika te iskre in požgjecalo o tam gostani. To vibljara, to v vrcimo tako primjer te zavistne malomarnosti. Al pari cima, kari krepogost primjerna, nika nevarno, važnja, niktor prihiteva, kaži vse možnje predpise, a vozi po nasprutnem pasu, pa pač misli uz vrmala preceni svoja sposobnosti, da itak nebo storunu ben, da nebo pa šlo doprometne ne sreče. A njepak doprometne ne sreče pride. Kodan, oni nižili opozručiti prometne ne sreče, za veda vse, da tige lahko pride pa, i je misli, da bo pač sposoban to pri prici. Kada po zdruga, zne zavistne malomarnost, to je pa podanata kradarsje pa storilet s nizavido, da lahko storilet, kažnji vodejanja, pa bi se bi u pookoliščinach in po svojih osobnih lastnostih tige morov in mogao zavidati. Ta oblika krjude najmysam je, ka z njivari sa v redkih primerih, za to, ka rebistvo johitrolak kože zamenjamo za notluče. Te ško je obistvo ocenit, ziroma presovat ali bi se, če se nizavido da splahla hkonerdinji kaj na robe, pa misdejt ljele presovama, da bi pa se mogo zavidati in moro, gljeli nose svojih osobnih. Kojni svojih osobnih, da bi se pojavlati u ta oblika krjude ampak boljeljitvo. Pa, na primer pri pol, pri desoni okazni se opošteva, a ješlo za naklepa malomarnost. Tako, sava da okazni se vidno odmiri gljeli da tigeo, ziroma gljeli da oblika krjude, sava da je naklep tigeo, oblika krjude kot malomarnost, malomarnost nakaznji vodejanja soloh, kod tudi milijak znovan. Pa, na pokazanje možno zako nizrično da loča da je možno kazan sturilcu kjera u naviz malomarnosti tudi odpustiti v določenih primerih turej. Je spoznanza krjvega pasimo kazansplohne ne ložije. To pomijem da se odpustiti da loče. Pa, je postopupo, pa je spoznanza krjuda. Tako, je spoznanza krjvega, je pa što ti zdana obsodil na sojkba ampak kazansem odpustiti. Pa, je spoznanza krjuda, je spoznanza krjuda, je spoznanza krjuda, je spoznanza krjuda, je spoznanza krjuda. Pa, je spoznanza krjuda, je spoznanza krjuda, je spoznanza krjuda. U tih primjerih, tu kaza nebibla nebo deansko pravično izrežda tu karta, kstu, riliacije je za tostika znovan. In, v takih primjerih pa čistor, svojda, kaj z njewadaj, je spoznanza krjvega ampak ti kaza na ločko o sudišče odpustiti. Podo, spracem, slišmo pojem silo bran pa skrajna sila. Kama pa to vezo u kazanskom postopku? Skrajna sila je tu diracima institutki izključuje krjuda. Če deluje sturilaca skrajni sili, putin tak sturilaca ne mori bit krju, tu diče sturok z njewadajania. Torej dejanje pa tak sturilaca sturo za to, da vi odvornje od sebe, ali koga druga, niko istočasno mevarnost, ki je nibilo mogoče drugače odvorniti. Zaprimir sila ko predstavljamo planinca, ki se podakih greva gore, in naleti uzrima se pače začne pripravlat niko hudu hudu ne urje, in za tudi bi se obvarovaj od bi se riješu u drje, v niko kočo in tam počaka da tudi hudu ne urje mine. Svada je sturok, z njewodeanje, umlomne te tvine, ampak svade je to sturo, zato krjel nal samo zliščitno, zato da bi sebe obvarovaj v prednikim hujšim zloma, neki mojegruzila. Zato tak sturojac na bomo mogo bi tzpoznanza krjuga okazanskam postopku, bo pala hko svada odgovariju timo lahs niko koče po njekih praviljhočkudnjensko dovoranati. Pudi mi pasilo bran, da jani, ki so pasorenav vesilo branu, pa sploh niso proti pravna. Silo branje tista obrambak je nujeno potrebna, da sturojac odvorne od sebe, ali koga drugoga isto časan proti pravna pat. Isto časan na pat, pomini, da pač den skona pat, takratko se ti brani štraja. Nerecimo, da te nekdo napade, pa putem ta napadežje pre nejhap, pa sturojac oddjidati, pa tečeš zanim inga potem še ti napadeš. Što urecimo, ne mori vi silo bran, nekranji isto časan, isto časno obramba. Tu ti ne mori vi silo bran, če za ti branići pred nekim zakuniti, recimo policista žili ubladati, vnikam policiskam postopko, pa se ti branić. Što pač nipruti praven napat na te, kod tu ki tu silo bran, ne moriš, bito spiešan. Po tjem poznamo, tu ki, u tjemu, kujer, institut prikoracinega silo bran. Česi predstavljamo, primer, da te nekdo napade, pa se potenti temu napadu ubranić, sklati še oci na padalca na tlad, takže recimo pade. Nezavest, pa ga ti klub tjemu še, ka pretebaš naprejimo, pre tjem za dajš nove poškodve, a ne, ta napatija žiprenihov, za to pač, tu v obramba mori takrat preniha, če petisti, stu bramba kar na deluješu, zirom maši pret tebaštiga, napadalj sa naprejep, tu prikoracen silo bran, in tu kod takseva da je bo kaza, skupravno obronavani. Pače grava obišaša, mal bal na začetak, kažnavara se, kažnje videan mi sve v poznamo. Vrste, kažnje videan, kažnje videanja ločmo lahkorecimo glidina na čin izvršite, to se, kažnje videanja, ki ih nerdi mo storičvi, storičve na kažnje videanja, ali pa opustitvena, kažnje videanja, pristuritvenih sa zaktivanjika naša aktivnost, aktivnorovnani za izvršite, kažnje videanja, vrcimo. Te tvina, hudate lesnja poškodba, intko naprej, opustitvena, kažnje videanja, pa obisto do nich pride, že za razdnaše pasijonosti, ne nerdi mo nečesak, kar vrcimo mogel nerdi, to oso parecimo opustitaj, opo moči, osibike v smrtni nevarnosti, če bite vsebi lahko pomaga, ljveda danje situacik brez nevarnosti zase. Al parecimo opustitaj, o vadi, da se pripravlja, neko, kažnje videanja, v določenih primirih, kadrgrizaris, kakšnje huda, kažnje videanja, to bi vrcimo, takih primirih lahko, že naša pasijonost, pomini, kažnje videanja. Kutem, ločmo, kažnje videanja, tudi glidina prepovedano pusrivi, ko to so poskutbena, ko znevadajanja in poogrozitvena, ka znevadajanja, že sama dikcija pomini, da pri poskutbionih mure pride do neke, poskutbe zavarovani do brine, vrcimo, huda tilesnje poskutva, priogrozitvenih je podovol, da neka zavarovani do brine, že je samo ogružena, ne? Tu je parecimo pozručite o splošne nevarnosti, tak primertam, ne tredva, da je tak do rkoli poskutovan, kudur koljene veem, da ne stane sploha kašnje posledica, dovolj, da se ži do kaži, da su gljih ugroženija. Tem poznamo, tudi glidina časovno, obdobija, va ka ter je me mogoči izvršiti, ka znevadajanja, poznamo trenut, nakaznjiva dejanja, pa trajaja učak, ka znevadajanja, trenut nasotista, ki se lahko izvrši o živeti trenutko, ali vnikem, to zelo kratkem času, tatvina, rcima, trajaja učak, znevadajanja, so pa ka znevadajanja, pri katerih storilets povzručinik, na stanek, protipravnega stania, inga po tem tudi določen čas uledaržuje, rcima protipravan od zem prostosti. Po tem ločimo ka znevadajanja, tudi glidina to, kdo je lahko nihov storilets, mama splošna, ka znevadajanja, kih lahko stori, kudur kolji, tu kih lahko minam tatvino, kudu te lesno pa škodva, in pa posjebna ka znevadajanja, to su pa tista, kih lahko stori, sam mou seba zniku določenola stnosti, a to je paricima zlo raba v radnega položaja, ki jih lahko, kih lahko nerdi stori, sam mu u radno v seba. Ne? Če ti nisi u radno v seba tudi, kak znevadajanja, spokni mora štoriti. Rcima v gospodarso zlo raba položaja, pri gospodarstvke dejavnosti, pa tudi, rcima malomarno pravljenje, lekarniške dejavnosti, ko se v da upravo nerdi samotiski, upravo lajtudejavnosti, in tko naprej. Je korniki takih, takih, kak znevidejanja. Kaša sa pa poli spok možne kazanske sankcije, po naši zakonodaj. Tu rikazanske sankcije delimo na triskupine, pa rva so kazni, to so, zapar, denarna kazan, pa dve stranski tu stav prepoved zložnjamo to ne da vozila, pa izgontujca. Pite imamo opozoriljne sankcije, to je pogojno obsodba, kjeloh, ko tu rcima dodano varstvano nadzorstvo, to pomini da nasu času pogojno obsodbe, rcima nadzorujenji, ko sveto valec, lahko nam da je tu dolučeno na vodila, im pa zadnja opozoriljna sankcija je rcima sodni op op pomini, to je za tista najlažja, ka znevidejanja, in za dejanja, ki so blastorje na vnikih posivno olešvalnih koliščina. Im pa tretja skupina kazanskih sankcij, pa so varnostnji ukripi, to so obvizno psychiatrično zdravljenje, in varstvo zdravstvanja, zavodu obvizno psychiatrično zdravljenje na prostosti, putem prepovedu pravljenja poklica, prepovedu približovania ali komuniciranja žortiva od zemvo zniškej vodovljenja pa od zem predmetov. Tieto so pač tri vrste kazanskih sankcijih naš zakom pozna, kdo te pa sloh preganja, če storiška znevidejanja? Turej načeloma te preganja upravicenjitožiljac. Upravicenjitožiljac je tistikipač ga zakon določa, da je upravicenjso prožit kazanski pregano. Običajno so to državni tožiljci, to rej pač država te preganja. To so pač kaznjiva dejanja, ki so pregonliva po uradni dožnosti. Znotri tih, ka znevidejanima ma tu predlagane delikte, to so tista ka znevidejanja, ki se lahko preganja samu, če za pregon iz razi voljo oškudovanje. Cepravic je oškudovanje, spod da predlog da najse tu ka znevodejanje pač preganja. Tu da je vrcimovo primjeru, da bi tu žiljac zvedu debloniko, ka znevodejanja, storijeno, ki se preganja. Predlog nebim mogo sam začet postopka, če nebim je u striznega predloga strenit oškudovanca, pre teh kaznjiva dejanji. Tera so ok, tako da ka znevode. Tu je vrcimo grožnja pa lahko te listna poškodba, pre teh vrcimo mora bitnik, izkazananji ka aktivnost oškudovanca. Putehmamo pa tu ka znevodejanja, ki se pa preganja na za sebno tožbo. Za sebni tu žiljac je pa obisto oškudovanica. Za sebna tožba pa se mora vrcimovo ulužiti pre kaznjiva dejanj iz oparčasti dobrojmi. Razželite, vrcimovo, vrcite. Teh kaznjiva dejanja ne preganja je održavni tu žiljac. Tako znevodejanja mora preganja toškudovanica. Pa je tiga dost. Tiga je karveljika, tiga je karveljika, tu je je mjede mjede mjede. Sopato to, to je mjede me njemanj priluvrena ka znevodejanja. Kaj vidno, nekak toči od op, pravico do soboda izraženja i putemetri, v teh primjerih tehtat, ale ljučnica, njih tako zelo enostao namet in kaj, kaj je še dopustno. Tudko predstranja, arčimo hranja, teško garantiratniku spek. Zavako zdjelo, jadko zdevoj, kod je u spekas na mora škora garantirat, kako je partih ka znik, da je ani hebor iz sudna praksa zluo nepridvitljiva. Ok, izdezvo, fultite u rjebo vela, zde greva pa mal je veli na prakso. Torej ko engrat je bložniko, ka znevodejanje narjeno, kapa zdej? Torej, kako zdej poti ka kazanski postopak, ktoraj ugotivirstod je blošto rejeno, znevodejanje in zdej so glocieral eno o siba, ki je osumlenet i kako potin dalje. Ja, no, ponovadj se ta postopak spružite, takrat ko dobi tužičstva ali policijani kova odbovatbe, ta prva informacija u tem, da nekdo debo storijanonji koga z njelo dejani. Takrat se aktivira policija ki je o smirja državno tužičstva, in začne odkryvat dokaze, zbira da dokaze, zbira tj informacija, zbira to bi vestila za to dobi čim bolj lahko razjastnila deansko v tanje, ki se v konkritnem primiru zgodila. Ko policija zaključito z tini priskovanjimi dejani, se pošljena tužilstvo. Tužilstvo pa je tisto, ki se putimo dločio, o tem, abo sprožlo kazanski postopak ali ne. Svada na podlagi dokazov, ki je zbrala policija. Če se tužiljac odloči da je dovol dokazov, da je lahko, da bolj lahko uspješan v postopku, ve okazanskom postopku, potem uluži zahtevo za priskavano okrožnost su dišče. Priskavo vodi priskovalni su dni, kvira v priskare pa zaslišuje priče, dobi za govor, obdoženca, pridobivalistine, izvaja tu, kakšne druge dokaze, zbira, zbira kakšne druge dokazel, ako se op vrči, kakšne druge dokazov, kakšne druge dokazel, kakšne druge dokazel, kakšne druge dokazel, kakšne druge dokazel, postopak se zdej prevesi v fazo, kje pamogočenom najvolj znana iz televizje, kje predde do tistega sojenja. Sojenja je potem tudi vvečini primira, ojavno, preddevno vynari in o teh postopkih poročaj, zato je to obisto, mogočenam najbolj blizu, najbolj poznamo. V okviru sojenja najpreno i se izvede predobrovnavni narok, predobrovnavni narok je na menjan temu, da se sturilet uzramo doženac izjasni, o tem ali krjudo za dejanje priznava, ali ne priznava, če bi krjudo priznavo, se lahko postopak zelo hítro za krjuči, ponavadi lahko še istidan, ker pač predde do izvede se tako istidan lahko na rok za izrekazanskejksankcija intudi izreče sodba. Se pravi neukvarje se več suvišče u sebinjsko z učitki, ambak sam moša stem, kakšno sankciona izreče sturilicu, ki je priznavo dejanje. Če pa dejanja ne prizna, vljte im pa pride do dokaznega postopka, ker se zaslišuje priče, ker seberaj o listine, ker se pogleda o sezbranje dokazaj na koncu postopka se tu izreče sodba. Zdejče sašena kredko ominim, poznamo tu skrajšanji postopak za tista lažja, ka z niva dejanja, ki se vudi pred okranim suviščem, pa ki se pa razlikuje pred sam potem, da nima faze preiskavje, da to žilece, že tako je ulužina sudišče obtožni predlog, in potem je postopak zelo primerlju, z tem, ka reja pač pred okrožnjem sudiščem, kaže se dograj pred okrožnjem sudiščem pa ulužinj tvi obtožnice. Ok, zdejče, klično, vprašanje, u kjeri fazi kontaktera za govorlika. Ja, tu tu je spoviem, u sam svojim strankam, in treba ga je angažirati takoj. Kazinski postopak recijmo se lahko, uz Irma tila ko zvjež, za to, da se vodi nik pred kazinski postopak proti tebi, že z tem, da ti iz jutrajo pšestih pozvunje na vrata, poli cisti in izvedojišna preiskava. Takra tisti trenu tako izvjež, za to je treba pač angažirati za govorlika. Za kaj, za to, ka na začetku, če smo prisotni od samega začetka, lahko putem tu gradimo u brambo, naredimo strategio, če pa se mormo kvaryc z nikim zatečenim stanjem, i je pa marcik daj napak, ka smo moguče blesto rene, in ostavno, ali pa splognjem moguče od pravta. Kud da najboljš je svojda, da se tako je angažirati za govorlika, im pa tu, poviem, sam svojda, da ti tria bit iskren, krat, ka se kontaktera za govorlika. Treba je povedetu se tako, kud je, mismo, i tak zavizanji za upnosti, se kar pač nam stranke povije, opačo stane prinas, koda najlaži jedni kuga brant, če dan sko si ustvaras pravo slikana, in veš kaj na zadivi. Krat je tuta najlaži, pač se stavla tu brambo. Takako, re pač, tu če ga ne angažirati, če stakoj, ga je pač res dobro angažirati, tu ti tekom postopka kadrkolija, za to, ka rkazenski postopak ma lahko hude, posledice, kaznico lahko zlohude, prostostne kaznija, ne, in smiselno je, da pač s takne radi, u se, kare on je govimo, a či, da bi pačni, je u najboljušem možno brambo, in da bi tuta putem, sa vada ga doli tila, nika, ali pač, sa vada, re cimo, prostilno, s odva, alpanika, najmilejša, kaznjska sankcja, ne. Kaipan, primačan, kdo nima, da nari, da bi si prvoščo, in ga zagovornika, kapa, pal. Ja, v tih primjerih, tu je presodišči, i hangaj žirana, brez plačna, pravna, pomoč, postavili, se tu odvietniki, poradni, dužnosti, re cimo, poznamo, karniki, kazni videan, kada to, si, sih najhuši, kazni videanih, kjer je celu brambo, pozagovorniko obvezna, in česita stranka sama neuzame, i ga pač postavi sudiščane, če pač stricita u zatu, nimaš, sva da lahko zaprusaš za brez plačna pravna, pomoč. Kako se pa pol zbirajo dokaziv samo postopko? Več, kad smo še si še zapojem, domnivanje dovžnosti, kaj zdej tu pominiti? Ja, domnivanje dovžnosti, na čelo domnijeljne dovžnosti, obivstuteno iz metemelnih na čel kaznosti, kaj ga prava, pominiti pa, da k dorie obdožen, kaz nivega raunanja, veljaza nedožnjega, doklernjega ovak rjuda njugo toljena spronomočno sodvo. To pominiti da doklerniti pronomočno psujen, veljajš, vočih vsech zanedožnjega, sje, pač kar mal tešku predstavlja, da se vudi kazenski postopak, proti nekomu, vzakatirega živo izkudiščo, da se predpostavlja, da nikriu. Anpak tako, takšno na čelo prinas določa, že ustava. Istiga na čelja, ischaja, tu tudi potem določine prvi vse obdoženca v kazenskam postop, koricimo ta, da ima prvi co do moukala, koje po povnom pasivan v kazenskam postopku, nirabi se niti zagovarjat, niti nič povedat, nirabi priznati nobeni krjude, lahkoj povnom at tiho, ne? Potim, na slidna stvar ki, ischaja, tu ti značela domnivina dožnost je, ta da je pač breme dokozovania, da tudi takazenskam postopko na to žilcu, to rej, da je to žilecistiki mora dokazat krjuda, ne, nipat obdoženicistiki mora dokazada da je pačni dožen. In na koncu, sa vada, če obstaja še vidno, kakšan dvom, da je pač nekdo stvaru ka z nivodejanje, je triba takega obdoženca uprostit. Več krat slišmo, tu da se postopak ustavi. Gdaj pa to pri dalpoškev? Ja, recimo postopak se ustavi v različnih primirih, edan izmeta, ja recimo, če obdoženic tikom postopka umre. A ne, v takam primirus se postopak ne mora več vodit naprej, ampak se postopak ustavi. Ustavi se lahko tudi recimo v dalučenih primirih, če še njih byla začita glavno obronava pa, i ka z nivodejanje žije za starano. A paricimo, če to žilec umakne obdožni predlok, kudjuramo obtožba, če bybla glavno obronava, že začeta, potem bybla pa v takih primirih izdan, zavernil na sodba. Zavernil na sodba pa pomenj kaj. Zavernil na sodba pa pa če pomenj kaj, o tožba, kot taka zupr obdoženca za verne, je pa obisto, če je zprocesna, procesna, sodba, nič, u seb inzkega, ampak zgodite se zrad procesnih razlogotoraj, pa če umikob tožnega predloga, alpa umik predloga vškodovanca tudi. To je to socij ste predlegalni delikti, ki pa če kjih lahko postopak, pa tika samoče vškodovani sto žili. Ampak to pa ne pomenj, da je nedožen. Mestam kredo, njebne dožnostiš v in na to pomenj, ampak. Ja, absolutno je recimo oprostil na sodba, bolj godna za obdoženca, kako kar pa zavernil na sodba, za to, kaj zavernil na sodba, to ne pomenj, ja oprostil na sodba pa pomenj i tučno to. Zal jo soble kar neki primirov, ko je pa zadiva za starala. Kapa to pomenj. Tudi da sad mjeli primirov i bluzel, za jednom časum. Ja zostaraj je predvidno zrdnike pravne. da je to dobro navalnosti, da to dobro odbojt posamezniki vej ove, da je so lohko za kakšno dejanje kazansko pravno obronavani. Naž, zako on predpisuje za staralne roke, za pregon, met šest im 50 let čist odvisno od tega kakšne kaznisu za kakšno dejanje predpisane. Poznamo, da to določena ne zastarljiva, kod z nivedejanje to, s otista najhuša uginuti sítvojnaj na hododeljstva, in tako naprejt tapani kuli ne zastarajajo. Možno pa je tudi, možno pa je tudi za starenje izvršitve kaznji, to je pa takrat kadarica imo žije imamo, obsudilno sotbo in kazan, pravno močno posudilno sotbo in kazan, pa kaznji njbila še izvršena. Im pod določenem pred teko časa, te kaznji njmogoče izvršit. To rebi stvo je da insodišča in organizam odjačim pred vizat, če se nako, tako. Zaj je na izjema pre izvršitve kaznji, če se vdo obsojeni skrije, alpan na begolusan za to, da bi se pač izogno zapornji kaznji, recimo, a tako im primiru taka kazan je bozaztarela. Ok, ka pa zdej primiru, če pač prido za tine Ľube situacije i izvedena, tudi rej obsudilno sotba, s od niko včitno s odločite o seba kriva, ka imo poštevao se pridolu čitvi kaznji. A se kazan milješa, nevej, če seba prizna, alpa če ble o seba s ostorilc, alpa kar koli druga kultiša. A pa če bi sam poskus. Ja, par nas sa vada velja, da sudišče individualizera kaznjsko sankcijo, glidina se u koliščine primi, ira in glidina tudi na subjektivna u koliščine pri storilcu. Nirecimo tako, da kdor, koga kudotelji s napoš kuduje, se kaznuje točnostako kaznjama. Pač, te kaznjsko dilučene varasponih, potem pa se znotajte igaraspon, a kaznji od miljo, glidina čisto se specifikja, pa sam je znega primira. Ne, to ricimo solako, su dišče pri tem, prestovaj, ricimo obliko kriude, a nerecimo naklepna kaznjiva, da ne so se vida huiša, kod tista ki s ostorijena izmalo marnosti, ne tudi kazam, kot im od milje na drugače. Prosoje se tutkakšno je bilo prejšne življenje storilca, a ježi, kdaj prej izvršava okaznji vadejanja im bi uz njihupsojen, a je recimo kakšne su negova, kakšne negova si ceršnja, situacija. Pute im recimo, a je porovnau škoda, a je obželova oddejanje intko napreju se, da su dišče presoja v okviru tistega raspona kaznji, ki je predpisana za zakonan. Pute im sa vada karniki primiroje, ko je moženo storilca milje, kaznovat, al pat, kokar sa že preju minila tutkazan odpustit. V primiru priznanja kriude je patkoda, že sa nzakon predvideva, da je možno podminimo, podminimo, možno določenja kaznji, kako je možno storilca bizcojno milje, kaznovat, če pač priznakri udoži na savam začetko. Či za primer, če poviem, precimo, Pogojna obsodbe nimi ugoče izreččiči pri na zakaznjiva denja. Prikate rjih je predpisa na minimalna kazan, trileta za para Ali več, pa je recijmov v primi ruda krju do priznáš, lajku izrečena propogojna obsodbe, tu odzaka znevadenja, kira je predpisa na minimalna kazan do petih lice. Pravi, maš lahko pogojna obsodbe, tu odzaka ujša, ka znjiva denja, koca ti cerče k znevadenja ne priznáša ne. Ka pa pomem pogojna? Pokojna obsodbe pomini, deansko, da ti studišče določi zaporno alpadenarno kazan, kipa nebu izvršena četivu določnem času, tem rečima preiskusni dobih, nebuš izvrši uniki do novega kazni vega denja. Torej, deansko lahko ma takas odbali lahko brez posledicni, nikih utiplivih posledic, lahko gre samo za nikopsobno papirio. Tipa, užilje, mislim, tipa, u deanskojstini neopčutešnu benih, ujših posledic. Ka pa preso storijstvasa opošteba, kuk je en prispiv, kaz njiva modejanjima, se osinajenak nečinu? Nes, tu tu, tu, v okurud, mislim, pri odmirikazni, s osturiljacu seveda, se opošteva te specifici, u sakega psa meznega storijlca. Taku, da se v sakemo psa meznamo storijlca odmirikazan, gledaj na njegove, okoliščine. Rucimo, pa tu, lahko je milje išakazan, tu privedevo, primjero, upoštevo, v primjero, da je pač blokaznijo dejanjari, tzimo, samo poskušano, nji bilo izvršenom, pa ki, pašlo semo do poskuša, ka z njiva dejanja. Tu, tu, tih primjerih, ka se lahko storijljac milje, ka znojentkom, na pri tih primjero, uzako, predvideva šekarniki. Nizdej, če pašlo do enka, ka z njimga tejanja, pa je vla, psa vido, psa odin na sodba, a je možno zahdjeva, to tu čkod dnino. Že ja, že tih komkaznskega postopka se lahko u veljaule, premažensko pravnji zahdjeve, ki in lahko, u bistvu še priga ne izračena sodba, oško dovanc taj zahdjevek u veljaule v sama in kaznskem postopku, nji potrebno, da spruži zranše civilni postopak. Če, rucimo, tih ga očkodnijski zahdjevek, kod odgovrja. In zdej, če, govoriva, očkodnini, ka pa primjeru, če, ena sledilko je pršala, kaj če, sturi lecum re, predan, bi splacu očkodnino. Ka pa o tem primjeru? Ja, zdej, če, umrejtej komkaznskega postopka se, bo se vada taj, kaznskej postopak ustavo, očkodnino, bo treba u veljaule, tvo civilni postopku, po pravilih civilni ga prava. Tu, ki tu tudi nebo, vrcimo za podlago, taj, učkodovanici, mjelni ki obsudilni sodbe. Kod obo treba, o se te je pred postavke, ugotaule, v pravdjane. Kero, sad diš je, ka potenstvoh pristvojno, za odnočanje, pri kaznividajanje, kaznskega, tu so, pa če, korožna sudišča, za tista mi lejša, ka z njedejanje, ki je predstvona dinarna, kaza nalpa za pordo 3 let, pa su tu ukrajna sudišča, ki izpili potem tu tudi skrajšanje postopak, i se maju rozlikuje od tega redne, da su dnega postopka. Na drugi stopni, so, pristvojna, više sudišča, za izrednapravna s redsvojima na 3. stopni, vrchovno sudišče in tako napretne. I osespecili zdeno podeltih. Tako je. Pojmaj pa še za nima dosklad, pa slišmo za pojem prekarsšak. Ka pa je rozlikam, je prekarsškom, pa ki z njedejanjom? Ja, to, to delito, bilo ko, ubistvo izpeljaj, skozi tu, nikod družbeno percepcijo, o tem, koji ko, je nikod raunanje, nevarno, družbeno, nevarno, uzirama ko koji, doogrožaniko, zavorovano, dobrino. Pri kaznjivi, raunanje, kaznjivaro, na njedejanjom, to je nikad pomijenka, recimo pojima, kaznjivodejanje. Kaznjivaro, na njedejanjom, su tista, ki on i družbjšteja, ozani, nemoralna, neomorbalna, neobičajna, nezaj žljena, nevarna raunanja. In ta delimo recimo v 3 skupine, najpreso disciplinski prestopki, to su tisti ki kršitve, recimo niké, nekaj delono pravnih huboveznosti, putim na slinno skupina su pre korški, ki predstavljero karšitve pravil, ki si cer so pomimna, ampak te tako pomimna, kot da bi blot, te karšitve, trebažeš te za kaznjivodejanja. Kaznjivodejanja su tista, človikovaro, na njedej, ki je družbjšteja, za najbol, nevarna, za najbol, družbeno, nevarna. In ih je treba, tutkod kaznjivodejanja u predlijtu, predlijte treba, a zakon zkaznake, impa kaznjski sankcije, za nežio, napreja. Kudu to u grubam, čeloh kudko, poviem, je sepač pre korški, razlikuje od kaznjivodean pred sam potenjiki percepci, kako nevarna karšitve je po sami zna karšitve. In na naga, sledilica sam dobla to tu prašanje, če je kasnjivoče, manek dopri 18 letih punco, ki je stara šisne slid. A se tak je stvari nevjem pre karški, kasnjivodeanja, varitno ne ne. Ja, zdaj kaznjski zakonjik poznaka, kasnjivodeanja, spoljnega napada na usibo, lajšo od pitna slid. Kudu to, starost na me, je pot pitna slid. Prepovedano, sa spolna aktivnostno, zelo u sebo, lajšo od pitna slid. Kudu odgovar slidilica je svedan, hez, at ukaj šisne stiježi nad to mejo, sopa svede tu taj kaznjivodeanja, zakonj izredsno določa, da je treba tu presoja, kdo je sturili stije, kdo je znevidjana, ne, za to kar lahko v priči. Prima je, da su diščel, ugotovi, da je bila pač deblo tukaz nivor dejanje, storijeno proti v sebi približnoj, nake starosti, nenake iz rielosti. V tem prima je, da sa vede tak sturi lice nebo krjila. Nen tle grebim, da glivimo predstamo, kakošem medvrsniški spornosti. Nen dva, mlad, da stara štorena iz sleta, ne. Sku je, skueta, takam primiru najveritne nebošlu za k iz nivor dejanje. Potem, im je na pašenom pršanje in sicer doskat, mi kolegi cei govorijo, da se ulagajo naj različneši ovadve postopki, ki nisu o temeljene. Tu doskrat ljudi ulagajo vadve, kakoš to za prima razedeve, kucona prima ne plačilo računa. Kako je tam prima je, u narašt? Ja, plačilna disciplina je, govor postala in velak problem tih kazanskih postopkov, zato kar upniki skuša, skoš kazanske postopke istirja, svoje terjatve. Za kaj kazanskih postopko, ponavad je ce nejši, kot pravda, pravda, pravda prinaša tu ti lahko visak je struške, je tu lahko dogotrajna in pršanje, tu diri cimoče, tvoj dužnikni, kako gospodarska družba, kult goštih v bistolah koš pohod tih družba istirja u čerju cimoži zdaj, povno maj sprazne. Mi tinko v okazanskom postopko preganja štih fizično osjeba, in ta osjeba se lahko vidno bují, da bož po sjeju godu na njeno promoženje, za tukarče, je bila ta fizično osjeba stu rilja cpoznanza krjuga, ka zni ugadjanja, putem bi titu tudi govare u za škodok je nastala, za uz pačasva da svojim promoženjem. Tkoda na tana čin ubistvo lahko upniki izvarlnik, pretisk na svoj da užnik je, marci kdaj, tuko se pčvidim v praciji, pa ki se zud pogovarjame za kolegi, tu žilci po gosposu zgoditi, da potem deansko se ljudje u stráši o tih kaznjskehovat, ptih kaznjskeh postopko plačajo te svoje dogove, ziroma dogove z družpanje i svojga promoženja impetut viem za primire, ki je tu žilci putem také tožbodivam také postopke ustavila, ziroma umaknja obtožbe, za to karjenim, že to dovolj da pač pride upnik do tega poplačila. Tle seveda problem, za to kar tih postopke obremenju je o sudvišča, marci kdaj svo pač, tuko kako si rekla, nevo temeljeni, za to kar ni nepllačila računa še ninojno kaznjivodejani, marci kjidruzga trija tu ki tu dokaza, za to da bila košlo za kaznjivodejani, ampak pač ker je tak gorožnja tega kaznjivodej, ka tako hudja se marci kdutega pre strášim putem raš plačanje. Vimila, za končakas je kašan za sebok, kažnjivodej kaznjivodej v kaznjivodej? Ja, saveda, da pač res najnepocenju je teh postopkov najsehitru obornena odvitnika pomožnosti čimprej, na takega ki mu bo pač res lahku zupala i mu mori tu zupat, mu mori povij, da tu se tako kukot je polužituj se kartena mizala, nezato ka smo u tem primjeru, bu pač mogoče tako strankor i snaj boljše branit. Najljipše hvala ti za tapo gavr. Hvala na, da za povabila.