#215 — Kultura dialoga (Janez Janša in dr. Robert Golob)

Hej, moj mjeg klemonin to vle je idea, epizoda 215, va kateriste byla gosta dr Robert Golop, ki je aktualni precenik vlade, in Janjez Janša, ki je precenik stranke SDS, a gvoril smo osočanih v klásičnih medih, o neodvistnih ustaljalcih svo bodi medio in svo bodi kovara, gvoril smo o evo litvach in kršitvach, o tem gdoje dober človek, o tem kako vidita drug-drugega, o tem abi blaslovenja bolša, če konflikta met poloma neby bilo, gvorimo o izivih zachodnika sveta in raschajnju v pogledih obih polov, o pri ritetach v primjerom andata, in marsičem drugom premal časa, kod kod vidno rečem za takhe pogovore si je treba u zet velik časa in red kok domi varjame da so tudi ure primjerne, ampak ja nekej smo nardil in upam da boš v pogovoru uživom, zdej pa epizoda 250. Dobra? Esem boške u ladat. Ambak danas je dober dan? Ja? Več poledih. Pa prvička režban, ja pa se je sam prvič čutu, da je uno pomladanska. Pa bilat prvi? Ja, ale to je taki dober film, ki je stku pohrešan svonce tle vljubljani da. In danas je prvičko, da kasi stopižvanja za res. Ja, je spoto potojemu, su boto, glik zarati v reminskih. Razlogo. Ok. Ne ampak, alejrgija nam raz. Ja? Sede bo pošebe. Svonce, sonce rabem, ja, tako da. Hvala vam za obisk. Kolko blizušan, to nastabimo. To kovo po mojo vredo? Vredo? V what do you want, dam? Še malo, to kol? Mislim da smo, ja. Ja tega znam se res, ve se li u celte danžaj. Sem je? Tudi mi dva ste, veli priprale. Ponovadi, hlima ampak se reku nevi blu odgovorno. Mugoče do dađavljano, da se nevi nači pripralo. Ponovadi se ne ampak, vače re se neki spisov? Im poslava svojem ne ročnikom na email, pa bi vam aratole pribronu. To na ročniki sotile kanalika objavljava? Na emailu vam 200.000 ročnikov. Mujem časih napišan kašno pismo ga pošljem. Imamo tako komunikacio si creno enosmerno ampak, ja mojem misli, ja ne. Leta 188.00.00 stá ebrachem linkon, instiven daglas debaterala za se natorski sedajšva ili nojsu. 7 debat, possej državi, daglas je ponovadi, govoril 3 ure. Ko je prišel linkon na vrsto je bi lože 5 po povde. Občinstvu je predlaga v da gre odomov, povečerija jo insevorne jo za nadalne 4 ure. Ljudjezo se vornili. 7 ure po govor a oprihodnosti državi. Na prostam brez ozvočenja, brez kamer. 7 ure. Zagotovani so bili pamet neši od nas, um je bi u sigurno manj kojotiča. Živelji so zmanj hrupa, pozornost je bi lažije o streža. V 100 še jesati chletih smo ih striju urnih debat prišli do 9 sekundnih iz jav. Prostor za pogljubljem po govor skoreda niveč. Tistih kjer dvačlova ika za različnimi pogledi, sad i da drugob drugom dovol dogo da se po govor sploh lahko začne. To sam poslov. Pa predem bi začil, bi mi je v takov pršanje za vaj dopato za se. Kako bil lahko mi tapo govor nerdil čim bol konstruktivan za držoljane? Ne za nastri, ampak za nih čima taka šem predlog za sebe za mene pred na začnemu. Kos podprcidnika. Pa jasni s nisim da smo bariko rak žener dili, sten kosmo telefon, ja postili zune. In kosljakona ta način fokusiramo na dogajne od tej sobi. In vrna diskusi omednami. Tad drugi, korekampak te je sve da. V vaših rokak, izpijesti da jo dobrih rokak. E da nas poskušate odkrit tisti dev u nas, ki je običajno zamučan takratko se hreza politiša debate. Daj, kako smo u sili ďudje in tisto karnas delali ďudje, zaznamuje tudi naše delo. Sve biti koko vrednostni sistem precem pa tudi pogledi na svete. Sotisti ki nast kodrohače vodi o tudi izven. In od tem je variamenta je boto ste debat v ili noju. Pa zelo malo debat v mediskem prostoru u te nevih. In to nije vrednoh nas odba, nikogar, sam omohoče moj opaska kajeti stokar manjkavo jaunem diskurzu, tabi se ljahu ljudje oresnici odločali. Dače nev bolj politetno. As bi si in da klucni pogoj ste ozjeromos smo ustvarili se pravda je dovolj časa za debatom. To kaj ste preci ti roje iz Amerike, jer je rezane. To kaj ste rekli o tem kaj steci ti roje rez. Sodobenčas je bi s neko poglubljeno raspravoš, ševo se je podvoljilni kampani u bilo. Pod kajsterista to vrnil na zajne, kako kaj pomeljim, da ta potrebarealno pstaja. I bi ste to vse ne, kar je trebane. Čo hoče da se stvarista je jo rap te časane, da se argumenti da je no mi zole. Kaipaz vidika energie, ka bi o lahmi ustvaril tu ki notar, sej, mismo se tu ki do bilo, zbralastas i medic, je ma od bom drugačan. Drugačan je istega vidika, kaj rečas ono manome en. Ampak čistko in na čin pogovara, aby bilo možno nerditi drugačan, na kot je ponovata. Laksam na ivanam, moja pršanja vamano. Ja si strrekljiko, kot je ponovati kdaj, sej, sej, mismo me spomni podobljeno pogovara kjerkolji. Na kakšnem podkastu, ma pa pomo je no napakovane. Kjer ste to bi ali čez 2.1. Podoljde to postušal, bodo umejl u meziše, moglavi je za 2.1. informacij tega karsebo zgodilo. Ten čas, ujitne bomo aktualni. Što dobro, da ne spremam tuk aktualnih stvarini ti, ne seme u planu, govort, o nich kjer ih ne poznam. A to, da bi bil širše filozovsko. Zvoljav, zbela. Predvolini časim se li kdugaj osak danin. Tve rese. Da vam o kakoče 2.1. Sve mogoče paravno tao me itelki je realna. Vakon nam priložnost. Česu si zavedamo, da bo to, keraso čemr se pogovarjamo moralo prestat test časa. Potem se bomočitno pogovarili o temach, ki zdraži oddje, kod samo 2.1. To je točno tisto kar manjka obo običajnih medih. Čajnih medih je vedno debata skoncentrijera na 3.2. Pošenakašne slabe stvali iz preteklusti. Zelo malo krad pa prestane točno ta test. Kodrčeno, to je uresnici boli zivam, ki ta pogovor neknočin usmerjate, kukar nama 2. Ja, je se strinjantstem, kare reku, sputjanša. Ravno podkesti, odpirajo polje, za to, da se neka tere debata, ki so žao izmedi, iz inle, placišnih medi, da lahko pride od odljudi. Kod se rezvesili. Mogočešne nikje od reducionalnih medih. Nikje sem zasledaju, alba pošili, asom je vrši posnetak kerstereku, da nebo soočenena na ena. Toh kogo osto, razen tukaj, upom tez na to prvo razomevo. Pa bi bil tako splošno, pršanje ne zakajal, pa, pa ka je se dogaja za tradicionalnjimi medijeno. Ja smo izsindovu mjerajo. Ozirma se prirojela, tisti ki se pa ne prirojela, ja tisti pa v mjerajo. Zaseljim soočen, pa, ksočen ki so takšna kot je tole, ker maš čas, ne pa taker pač. Neki šte u citje će joo pa so voditali bolži učnikotija, pa na konst niniću o tega ne moroš misli dokončat, potem replike su omejene skace se u besedo, jesno je nječe si o takih su očen, gledao cilohko u stvario, nekorestno sliko boljci poza pomno, ne, kako ček dokej v umeski povjedu kako kravato si mevo, če bila po strana ne skatka, jesno predlago nekomeriški noći in soočine, si pravnikni o trajen teren sa k pripijeli je dva novina rjak, zakatera misli da stakredi bil na vako smo tam štjerure, praše o karcovljane. Zdje hodina racionalna televizio ki očišćana ne, mi obengar smisla. Trećanjali medi. Ilospijestim da glavna, momi schajo druhje, če veški možgani sožav še vjedno programirajne nakog od 50.000 leti. Kaj to bomeni. Džate krat je bolo jastam da tista informacija, kebla pomemna za preživjetije, ebla slava informacija, ali je leu pri vodi. Ne, kjer a ste banana. Banana lahog kadar kolju töržaš, v ten koleba bohda se iz obnječkara se mojena pakate stanjež u lenija. To i u laših možganih ustalo, to se nečni spremenilo. In mediji klaskčni, vaj želi po pritegovanju, ne samo oni še kašni druhiji, po želi po pritegovanju, ali pa o zodržanju, hledavco, kare boljše, kri zhuble da jansko gljedanost, so se vjedno bol smjerva pod hitrih, to pa minskih šusel, tu di pre ne samo pri novicach, amvak tu di pre za snovi so očem politišnih. To se tu pokazalo, na zadnih dveh. Koso debata, otomatsko prinesevo polje, stalne preže, stalneha, stalne nevarnosti, ka je zginaj znje najprej. Spošljivo z tinspoštovania mecoho vorniki. Čim zginaj zpoštovania je iz dialoga, se titi u možgani, ne nekno čin za preo, i niso veđova kreatijunev na činor razmišlenja, amvak svovva na činoki, fighter flight, beži ali pa bori. Into je tipično za vsa so očenja mediska, v od tricunalih medih. Mohočena pa ripo led za gljeda uca zanimivo, nad jadjatorski boj, amvak zelo malo pa povje o tem kašna bo pa prihodnost, če bok doorkoli od prisootnih, da ja anskudo bilo ve roke moč odločanja o zirama vlada ne održavi. Zato ustvari ne u zduši ako ti tuki, kjer nihčene pričakuje kudje kudjak nad jadjatorskaj boja, ampak, vas pošliven to ono razglabljanje o rihodnosti, o filozofiji, če hoću daž u ljenijak karkoli, sam izdjede je tisto, kjer ljudjemu resnici manjka, kjerim mediji danes tricinalni ne daje oveć, celo plasić na socialnom režene daje oveć, teha. Intleste podkestari deansko, nam reku da staju iznajtli, po novnost jeo našli, to otoržno nisro, za tiste ljudi, kisiji želijo umjjjaj rejant on, pakrati malo bolj, atko sproščen, pa pohlo bljen, oboja skupi. Amak, mislim da je klučva umjjjarenosti, da je klučva ne san za cionalizmu a in ne eskaniv hipnih adrenalinski šusav. To je moj pohled ko vidim tadev, kideanskova plasićnjom mediskem prostoru, bedna boljmanjka. Kam pa umestit neodvisne u stvari alce alpa influencerie, pa bom vas uprašo, nekru, vjendamete sdej, nikom situacio, a ne, socialni umrežija, so preplaule na, za miljoni informacijami, a ne. Kam pa to umestit, pa zanimam je to, pa zavististim zakonom, kestega preplaula lo medijih. Mislim da sva midva gospodjaanša, govorila o tinta krata, to je blo eno leto na zaj. Ma uvaš pogled, rašer te o tinta koby blodobro, nas uredit zakon sko, ne, kot medij. - Ja se ovom zdje, darozno, rećit, to je mojo sebnji pohledki, mersi čem druhacen o doradničke opoljeda dotičnech aministra stva, ki je ta zakon pripravoljelo, es nisim da na vsakem novem področivu, in upljuništvo je novopodroče, je na začetku treba postit dovolj svoboda, in ne poskušat u kalupljad, pomerili, ki vladajova neki prešni, industrii, podamacijova, klatičnih medih. Ministrstvo je šlo otočnom to smjör, poskušat skozi isto, prizmo, obronavat, upljuneže, kot obronavat klatične medije. Bijet sem te kacetu dobije vzparprecavniki, zdodasam si to sam prisäbira ščistoba, pracen da se lahko preko neka tjerih, tu zamand majo najbolj težavne poglede u maknu. Ja smisim da se bo na tem podoču, da treba bit pozoran, treba mohočer na dve leti zakon spreminjad, skupaj z razvojem, nikakor banena, načit, ena ena ena. Ja smisim da prijali slejbom prišeljteh, da bomorili med svoje zakonodajo za socialnom režija, ne za upljuneže, neme na robe rezumete, za socialnom režija, iznotrete te zakonodaje, kinebo mediska zakonodaja, ampak bo odružavnih umrežih, u rejatu tudi status, u sehkinateh umrežih delajo, indelujejo, krreza dve lezicinja da ja unusti. Kod da smoše precije da neče pomojo tega da bi, za rez dobro razumelji, kako zastaviti tare ulatorniokvje. In za to je, ko ne veš, kako se lotit časih celo boljša postit, brez prevelji kih posevo. Ospotjanša, a vidite kašne izive per u rejanju teh, tak je vrste medio, alba tak je vrste govor, alakaclod ko boljširše, zastavimo. Ja, se jednimi izive precem, v tem da se, zavisne poguarimo svoj bodi izražanja, ampak o tjenko koto nani knočin omijit pacenzorjerat, to je zajede batam. No, svetu, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, mi slimno vašao prašali, bo, mi slimno to, kar se dugaja veu ropi, iracimo z digital service act, zostaljimi regulatijon, kis oblesprejetajin, kih se on nektelji i sporn. Zdejana je ureja techniczno področje, ne, kako s ofrekvence to stopne, in tako naprej. Drugo je pakogre z svoj bodo izražanja, ne. Esunjiti ste ustavni komisije, ki je se ukvarjala, tudi ste mi členik s oslojenski ustali, ljetati za 690, n-90, in su bleto zlozanimi je odebate, ne. In na koncu je, se ustavo prišle splošne informacije, zjemala splošne formulacije, ki su prave ne, ishaja je izbistva, ne, se, grise o svoj bodi izražanja, o svoj bodi, po sameznik, o člo je koje pravici da se lahko su obodno izraža, in da lahko su vodno izbjara vero izpovetacije. Ne, kovi si se o svoj bodi medijom. Medinima člo je koje pravici. Medije sredstvo, ki najbijom mogoćo da se o svoj bodno izraža, pa da informacija pride odoljudi. Če pa zdaj pogledajte, cimo će bi poguglal, koji koj krat se je beseda svoj boda izražanja, uparabljala v zadnjih desetih letih celi oropski uniji, koji koj krat je vlo uparabljila beseda svoj boda medijom. Vos se dobili razmere najman 1/10, 10, al 50, protena, ovo korist, spreobračanja se praju koristvo vodem medijom. Sreda trezu, koju tu vi tu, i majo različni medi, ozjedno da majo medi, u neki državi, enoko prave intret ma. Da nimo no polu, cimo. A bakto ni čloj koje pravica, to je stvar regulatari, po tem patdrugih stvariji. To temelno bis to svoj boda izražanja, in svoj bodo vero izpoveni. Je pa prinas, skozi zakonodajo, ne samo zdaj, a bakšo je vosebe, zdaj pa to je prej. Počasji prešla v nekosfero, ki je pripelejala do tega, da se zdejse poglaraja, ten kako neke za dve regulierate, kako omajit svoj bodo izražanja. Jako se je ramnatalje, ba to ti parlo zakon, ki je u prejomenin, sen šu je zbrat, privej, a man ma, kamerški ustali. Tu je, zada, djava stara većko 200 leti, Takradi njblo interneta, njblo televizije, njblo radija, ne, bio samotisk. Pas je dogovori, pa debate koca je je preju menjali ste se natne tekme. Pak, ljup temo, če preberete ta besedila, prevega, majakom, eriški ustavi, zadevastoji. Ne, sam odastoji nekaj splošnje smislu, kot naši čljenji ustavi, pak je tudi zlo konkratizirano. Sipravite dvečko 200 leti, soseti isti, svo to pisal, to ma s čefersoni in ostali, zavedali pomena sobola i zdražaja, sobola je po sameznikaj za demokracijo. En misma si od tega zde odmakni, pa ne zaradi interneta, pa zaradi tegnoj technologijker, to čišnične spremenja tega, ne, spremenja samo technika, pomena to stop, pomena, spremenja definicijo medija če hočne. Da ne smopracno, svojki mamu pametni telefonljavko mediji. In smo, s takih, ki ga uporabljat kol, drugače, to neki objavi je, je obisto mediji. I je se v tem nevidim, slabo stvari, z tem vidim, uresni čovanje tega, kaže se zapisala v taporejo madmak ameriške ostali. Teansko je poleg znanja internet največji, zena čovalecu svetu. Keraso informacije, je, no se, loveli konformacij, jubem, da je tu ki jungla in danju se dobro, tak, saj 90% informaciji, ki so pomjevne za naše življenje, je danje za stopnih vsem. Sve pravbogat je morevežu nekomok, je v Afrika i pamadu, stop do interneta, pa nekomok, je namaj hetmovaj v antružanjih državah. I je, temo sve da sediti, tudi širiteo te možnosti svo bodej zrašanje. I je, smisla tukni trevo nubenih posjebnih regulaciji, karsetice te temelnečo, jako je pravbica, svo bodej zrašanjav, potrebne svo pač technicne regulacije, karsetice dostopada ofreqvens, kašne fregvens in ostalo radiskih. Sve da, še vedno svo, še vedno svo, v istre kljklesićni media. Simo radio je in tak possevan media, tako tjerega je pret 30 miletij veljalo da bo umorone. Prihaj internet pa radio niveč pomemban naprega, bo iz rinla televizija. Potem pa internet pagani. Pagani, še vedno ma približno je nakupljivkot pret 30 miletij, veliko ljuditut, vaše pogore posluša. Tako ljudu gace in ich neglera, kak se voziš tjelaški druzga pa še vedno lahko slišišane. Nisve da tukaj svo pomemne frekvence, radiske frekvence, svo še vedno nationalno bogastvo. Kakosetice pa tega, basicnega media to smo mila, kiselakov problemo, tehnologijov, tukaj pa moro je vela neka splošna pravila, kita kvaljaja za posameznikene se pravda. Moro vstaja svo voda, kipaj v jedno mejanas, svo voda drugi, se pravidne. Sme posega tisto kar je basicno tudi za druga. Če se dažimo te mlih principolite, to dobri zakoveno niteško napisa. A ma teke kašnu misu na to? Ma je smislim, da je seno treba ločit, met internetom kot platformo, čo hočete prostorom kira se se rečujemo. In met tem gdo se tam na haja, tudi priuplju nježih, je smislim den re troko za svo boda hovorata, je tene vidim kot, da bi ok dobro kolji skušov omejovat, časi je še, kveči mu težava razbrat, metr esnično pa neresnično informacijom, da bi ta del spustu, smislim da je bila ljona dilema tudi pri zakonu, ko se je poskušalo urejat na čindelovanja, kde u nežovu, to je precem tistiih, ki uprablejo internet, bo še iršam tmene, obesede tudi za svoje prežiljenje. In tukimi smislim da je precem za ne razumejvanja, je veliki miri tudi obstuječih struktur, je preživeti za upljuništvom je posjebna, na manj koznanost, po nekobrt, zelo v razcvjetu po širovom sveta, pa vanda, to nji nekej, kare je ne delo. In marzigdo, marzigdo, starje še generacije, to je načio za ne delom, krepo po povnom azgrešeno. Ali pa zničim karti, da bi sedno, da nar samo sebe tečati, da bi se pa malo v našpo spletu. In ker vem, kako tredo je treba derat, še željiško du plivneš, to tudi monetizirati. Z to tudi vem, da je bi u tem delu mediski, zakon na robe zastavljen, kreje posjehov, da bi se držav sam oso bode izraženja, je posjehov tudi va ekonomski del, da vam delu na zđetku. Kas neblo, to več mi odprauleno. In te ekonomski del, pljuni što vače želite, je patisti ker bi pa deansku morali bit, bi stanom a in striktni, tudi zvedi ka in spekci, in zvedi ka nalagan, oznacovano hlavsovim kodomno, zrede, ker s osih klatični medi žeizborili, svoj in način, svoj regulacijo, kih neome juje pri svojendelu, pa ten ko pa rupljuniš, ih pa nismoš je tako dalječ. Mislim, da tuki še mainka, še kar neki korako, da bi mo lahko rekli, da bi regulacija, kot se izvaja, ne potrebnem birokratizjara lah, to čist administrativni, administrativne o meitve, ki ne upliva je ona kredibilno spodane informacije, va veliki mjere pa otežijo delo, protem podjetnikom na spletu. Tako da tada delje tisti, ki je rezvidin, da z razumovanjav na sednich 2 letih lahko pridamo do enha, v letetneha premika, kovo zakonodaje bolj pisa na točno temu medju, na kožo na način da je hanebo pod nepotrebne dušila, krativo pa prčevala ško dljive praxe, ki se pa vedno pojavijo, kaj pa čljudje nekaj tjeli si neznajopomnaga, protemop. Svo zelo u manjšinitej. Kaj smo glih, proteknologiji, pa me na pamet, pa da stvar kasi je omladi, veretno želimo, pa vidva ma ta mogoče nekupljiv, da se to zgodi, pa me za nima za kaj se nezgodi, kakšni soj zivi, da bi volitve, obstajele, al pa mele možnost elektronske, ka elektronske v daje glasu, pa lah vizacne tego svoj pricenika. Ja to je vato da tudi moja idea, že pred tem mandatom, razlovo je v formalnih, razlovo je več, u sebinjskih zelo malo. Svi snda moramo dozvred na enistranji technologi, kako družban na druh istralni spravju siku tu poravnik, imam odnozvod dozvred, na druh istralni pa moramo tudi spostaviti dovolj baran, podarike navarnem, digitalnem sistemu, kiboto o movoču. Movoče projekt ki se zdaj pelje, in to je protokodna platforma, nakatirje nebi, ka snjej je tudi umetna telegenca delovala, spravju nationalna platforma. Kibo se veda kot nujem pred pohojim mela sistem identifikacije, tak sistem si celžob stajem, bo govorimo tende imamo nationalni, lahko do stopen sistem, in tudi identifikacijo, bil lahko blav temelni pohoj za to, spravju, da imamo system, kjer je o tendikacijo poravnika jasna, kjer je tudi volin na pravica, s tem jasna locijana na enega u poravnika, in da se lahko potem tudi uporablja. Jestem resmatrande ključni pred pohoj je sistem identifikacije, kot to imamo se lahko te um prilogodi. Bakravmo pa med varno okolje. To varno okolje se uspostavolja, zda je bočom, ka snjej je večo ugo rio tem se uspostavolja, desta čuvanda bi hlavko milio roku in galeta delujočeva, in tak rad, bo na stopu tudi čazan, jesti bumenovav na prednja aplikacije, kaj, uresnici digitalne volite se osamo, na prednja aplikacije, takaj, ko imamo podatkovno bazo, nacionalno uspostavoljeno, z kozni, u pravljamo na pravi na čininko, je varno, da reke na varnosti. Tako da, smistina tekom nesdenegam da te lahko predama do technologiško, do toč, kako bo to posem izvjit ljuba. Rekosti zil je varnosti. Varnost, ki je zdaj vveljavi, ko karkol zdraostvene ga u rejam prek internitalba prek certifikata, alba celo 100.000 lahnikom poslom prek spljetne banke. A matem umislih, da to nidaj? dovol varno zaodat glas, a za identificierat sebe kod volirca in odat glas novolitovach. Daj ne? Ja, ko bi u sij mjeli sigenco, na primer, že bi se sigenca opravbljala za identifikacijom, pa k žao je srozbimo komplicirana za to daj o sprecen stariša generacije še neupravbljajo, se tu sam ojena izmedopcij oddaj glasu. Darži, u tem primjerobito lahko naredili. Še vedno, mislim da je glavni, i nam neku iz zju glavni za držek, u tem da prid digitalizaci delajavne opravbje, še nismo prištite ko dalječ in da enostavno, evoliteve mohče nisop prva prioriteta prid digitalizaci javno prave. Variavem pa, je se vrdnjem na točko nacionalne platforme za velike zikovnem modele, variament pa da lahko da to velikanski pospešek. Kakočni pret pohojčav možer je da bo ta platforme za živila, svo se vedav aplaudi u seh naših podatku. In takrat postane stvaro popornoma druhac na tu zvidi kad udajni aplikacij. Tako bo je možno aplikacij do dajet neprimjerno laže kot je danes, ko u saktelujem na svoj podatkovni base, tudi javli sistem zdravstvo ma svojga i javno opravama svojga, vlilna komisija bi mela državna bi mela svoj podatkovli sistem. To je noštavno zvidika tu dresursov ne samo časa nirešitoki, ki by lahko hitro delovala, to tudi ne vidim poseljem neha smistla, tentruuntku je razvijat, kot kotračjer, ja sam probišom da bomo od vdjeh letih na točki, ko bomo lahko to izvedli. Pistonoh hitreja pa pred semo odporno, tudi nav sa izive prihodnosti. Ja se pravdje sam prvora zame v problematika je resursov, priurite, impavarnosti. Zbi se bom dovoljujeno izkušno oprabiti, časok, kosmo štarteli digitalizacijo v pa djeti u geni. Vysiu sipo digitalizacijo, pa lajik tudi je spredan sam stopu to, to listrde sred let na zajsans i prestavljav da digitalizacija po meni, da bomo stvari, začeli, bomo postčeli pravdjat neko orodije ali aplikacijo. Indaj to je najtežje. Figo, je sam spoznal odvirjeti smorabli, da zacetku, da smo use podatkovne baze, povezali me ceboj, uve noten, data lejk. In šeleko svojim meli, to je zelo spostavljono i res je trajelo, da to je bila firma z dostopljono do najboljših aj tijoc, da nemo ne sporozumov. In potenko smo to u spostavlj izarez, in peskovnike, in podatkovne, podkovne izera, še je tak krat smolak ko začeli aplikacijel, činko vito, razvijat na način dosobljov porabniku, tudi meni vsem zaposlenim, eno stavljom dostopne, pa jasne, pa v saks je lahko začelju znimi ukvarjat. Dokar ne urediš podatkovne strani, bekenda. Svo aplikacije supre se slišijo, ampak je tabi, pa da res za živele po celotnen kolektivu, alpo po celotni družbi. In to je ta moja, če hočete moj pogled. Verjamen, da je prva točka, ki om moramo uredit, enotna podatkovna baza. U sjech javni podatko in, ko je tračeno. Vem, da smo na dobroj poti, krasmo zelo dalječ, konkretnjih pogajnijih, konkretnjih pogodniki na tančno za to. Ko bomo to je, kato tu spostavlj? Potodavljnjih aplikacij, to je moj izkušnjih. Nekaj kar bo dobesjedno letelo samo od sebe. Dane spod največi problemu, tu diru je je veljtev, kako povezatme ce boj različne. Baza podatko, kih mamo, sudab videlovalje, varno in ko celota. Evoljteve, kakšnjih sa vši pogledi na to, da smo izinajš da je še dovolj go nebone, kde tu kaj toliko za technologijo, kog je za zupanje. Evoljteve, so, ede najpomijem niših veritno temeljak demukracijane. In, tu kaj morelde zupat od obonih uglaz, teansko, kih oddanje še od tja kamor su gadali. Da izbdujne poznamo pačo veliko situacije, a ne pač filmov, kasi lahko doga ste mi glas ovim, pa tu tzloveni še od ten sistemu problemu, stjen za vupanje. Pa mogoče da nevjeren to koj na to, poskusli soze elektronski u litom vestoni, pačo veliko rakna zajjene. Nisloši de set let, na zajj najprejno lokali hulito, potem se mi zdjitutna državni, nisem, pa pripričan. To nardil danesnima je več tega. Velike afere soble na Filipinih, nekterih i už na mjerških državah, ste mi elektronskimi napravom iz elektronskog glasovanje, kese se pač si moro pred navoli šče pa sitam, pač na miesto bi izpovno popierno to glasovnica, si na tistim ošini od kluka udokazalo se je, da je bi u software priren, na par sodnih procesih, tudi niktere mjerške zvezne državaj som je dominjon glasovalne stroje, ki so bi pač veliki problemi. To je da ne spomove 80% Če ljudi, ki glasovaj v državah, kaj ma edem ukracijov, voli spapierim. In tako da pokažo sebnji dokument. Čem rezdej debate v državah, nekari. Kar izanimilo za državak, kamo nekaj stolet demokracija, da se zdaj prepierali morš met v sebnu iz kaznicu, ko voli šane. Da oboče kremana zainaslojenjo, mi ma može ste in sistajemo, ki ma mo zdej deloma problemi se za upanjem. Prečasno glasovani je in tak problem. Pet najsledna zajek, ko je nekej od stotko ljudi glasvalo na prečasnih vljitvaj sestemnino benu kvario. Tud njibl to pomemno. Na zanih vljitvaj pa tu je prej, kreje odležvo začila na razčat, iz na zanih vljitvaj je da sepracento ljudi glasvalo na prečasnih. To je deset posnavnskih mandatok, ne? Oka to klucna številka. Odkarseta od stotko deljež bedvigno, mi je vse skospred lagom odda se tigla sovi sagan sproti štejo. Pa za beležil. Kermalje je ostate vjedno večino. Odkarslojenje obstaja, sam ostovni, indemokratično. Oddjavni u lini komisijevlja, to vjedno zavrnjeno im preglasovano. Tudi z poskusom držalnjeno zboroni smo uspel, i ens da je tko, da tigla suješ prečasno, to reks reda četrtek, sve da se tam moro s tak potpisa, pa tu to se ne izvaja posod strikno. Se praji se vjekog ljudi glasvalo, ne vjepa, nepo znaže po izit. Imate se te skrinice, hranjo nekehane. Prečasnovo lišča so pozakono eno bi. Zakono piješe, prečasnovo lišče, je za zakvo lielni okrej teh je osumino osnuset, nao zemljvo lielni ga okrejav. To piješovo zakono eno. Tadej je zakono se kršin. Zaj letosne bi v lošternajstvo lišče, praji za 14 kraju, o stožicach. Na prešnjih volitvaj soblatavo lišča skupaj, nego spodarskej orastavišče. Klup temu, da zako on to izredsno prepoveduje, zjerovo določa, da moro vidiščo o sakimo kraju. Mislim, zevlo žil spet pri tožbona tomo ili kaj se bozgodilo, ampak to sljeje, vlato v jedno zavori, neče, že to njipo mjemno. Pa je sve da pomjemno iz več čuvidi. Klavno stvarke se tice zupani, je pra to, da se glasovni se neštej osak nam sprojtjom, ampak se štejaš ljev ne deljo. Potem, ko se u litre končane, skupaj, za tisti mi glasovni sam, i ki se blio dane v ne deljo. Kaj to pomeni. Tigla, šo je glasujaš votorek na prečasnih u litvaj, i in tvoje glasovnica je potem preko noči torek na sreda, sreda na četr, tek, četr, tek na petek, petek na su voto, nekje zakljenje na inek doma klučane. To, bljte, še bo sevej kogre za nek tie reo kraje, pri mnogih ljudi, zbuja nezovupani. To nezovupani je utemeljena, za toker se, bi se deblo se obitrije, a štereformalni poskusi, da se to pati spremeni, pa da se glasovnice sprot prešteja, pa je blato vedno zavarnjem. Pa čekaj, jo je mozdeni na luvlano. Pa na štožice, ker bode proti zakonito leta sočitno šte meest prečasnih, u lišč, na jenem mestu, kar pomijeni da ih bote trina es ne zakuniti. Tam bolo te skrinice, čuvane strani, i warnosti službe zora na jankovicu. Tej warnosti ne zupam, tu tudi veliko drugih lidikih poznam temu ne zupam. Neblono ben ga problemo, če bi se glosovi preštej sagan po končanem glosovanju, bi se to zapisalo zapisnik, lahko si objavi, lahko se ne objavi, to čiso sejano, to niglavni del volitev, i je in potem su zarati menete skrinice, ker koji ne, koje prešte, te pani prešte to, na razumete. Lahko, lahko nekdo, lahko nekdo, vje pasekoliko ljudi ja prečasno glosovala na kakšnem volišču, lahko nekdo vod 10 minuta, za mena ce levoline skrinice. Pat je ga nemošni ugotovitali, ali dokazat, ker tudi glasovni ce niso oštivilčene. Glasovni cdubi strenovanom papir, ki ga dubi o krajno olinna komisija, i in to zesvjeda prešte, ne vese pa, koliko ljudi ja ga deansko na tisnenih, sakljakko to z maj boljšnjistrojen sam nerdi, a ne, nino, venen za ščite, klupte je onda smo tudi tože predlagal, in ta del volite je pre nas sporen, pa grem pa volmo na popoloma klasića na činan. Ja smo joročimo, dobro je da se etletna zaj, vodija ameriške delegacije, ameriške Repulškanskiu ni štituta, i smo jo vodija opazvalnem i sjedna volitova ho nigerije. To je 200 milični, milionska država, najveća avriška država. In smo spremlalko kovolita tam pot jeka ono, ne gore ima zdajo tem da, majta anterorista in se in vjeto, posjevej komplicjeram postopek, a ima pak tam je to ko, ko su glasaju od dani, ko se za ključit glasavani, pa uglani glasuje zunej. Tam ni slavogo remena glasuje zunej. In, ljudi opazuje to, pači se nikaj ograjab, pa k ljudi je to opazuje, in ka se vliceko in čan se ja ono šteje. Vliljna komisija stresa je glasovnice na mizo, ima potem dvigne, in to tijedeg sotam pokolj, tisoci zbjerona kakne u liščo slika je to. Tam ni teoreticzne možnosti da blokej na robe. Beto Afrika, o kateriju čazih migorima zlopo smeklilo, ma kako ćemo toko smo mi vidili, pasnubljina li ko u liščih, tu divo pred mestju, kad nima initi vodeniti, kanalizacije, i je bio to boljili postopak i spiliant, kod pačnji blodvoma in tutko so pojno bi sal za pisnik, pačnji komisija, dvigno, si soslika, poširajo s ime cabo, preso se štelko da žavno olinno komisija razlota. Kod pa njipamamo neke basicne težave, kog rezaštjetje glasovnice na predčasnih lišči. Aby se strinjali stem, svoj predcernik da ne vemo si cer, nisem slišu kot optožbo, samo da bi blodobro, ta sistem nardit bolet profa nealpa, u se nardit da ne more do ničesar pridetane. Svid to koreku, najprej nepoven da je smo politiki štirleta, ta sistem je tak 30 letčo pro razumem, ba k nipo memno to, neki drujaja. Vodče, potenka posluša mi to še razlog vet za, kaže bi blobolše digitalizirat, kri se popiru očitno zahko z Lorabi, ba k je zduze nisame občutka, da bi se v Sloveniji boljitve, kod takhe spravolele pod uprašaj. Im priznam da teh postopkov, nidisim nisam nikooli z nimi ukvariju, nidih nepoznam. A je to priznanje na meestvalne, nidol pomemno, ba keres se nisam z tem ukvariju, i zakai se ne ukvarijam, s postopkij kot je na primer boljimni. Zdukar misim da gre pretem, se doda smo vidjeras različne mecabo. Nekatiere pomjerja, to da so ekstra skarbni. Ker želijo imeti v sak detajl pod kontrolo. Želijo verijeti da je v sak korakva procesu na primer boljilnem, brez hiban. Koso mi je strazumev tudi to izvajenje? Spraviju po odovih, tiset letih. Dobre sedno ne samo biti bi politiki, ampak, usmjerjati politikov nekad aržavek, kot jeslovenija, še vedno, ne verjame mo, ne verjame jo, u to da so procesi za reske debilni. To je empristop. I še im kad, zven da marsi koga, taki ljudije in tak pristop pomjerjaker, deluje da so stvari pod kontrolo. Ja sam povolnom adruhac na osoba, niselopravi ćujem, ja sam človeki, samo nekandranutku u žuljenju se odločo da, komorši cipierat me zaupati, ali ne zaupati, je zaupam, zdokrim je neprimjerno lažije, se me kde je zadane pol, hrbet, tak mene je neprimjerno lažije živet, če zaupam, so človeko. Je zvarjame da se ljudije ubiti dobri. Neglede na to, da pstajem majh amprocentistiih hiniso. Vrjame da ih je velika večina, ali podmača skorjede vsi dobri, in za to v principu zaupam. Zaupam, tudi je ve državo, tu ćete gdavt varje pohlavi, in zaupam u to, da bo tudi u prihodnje enako, je za to mjernospim, je stresti je u državje spanje. Zdokrim, mene preganja, da bi moru usak detajeljno državat, da bi zaupav, da se neki zgodita koko tje pravo. Je zvarjame da se stvari sama je zložijo, to koko tje pravo. To da bi meni da je žuljenje fer nije, zgod to da zgodobina učije, zmjeri obstaje o takindrohacni primjeri, pa k meni je to da zavupam v ljudi klucna žuljenska filozofija. Tudi tiste kih nepo znam, pre je spotjanšo menu u Nigerio, je stu diciče grevve, med nezna ne ljudi kamorkoliže, ki skatiriminjamo dosti nepo sredni skupnih točk, bom zavupav, da so kot ljudi je dobri inim lafko zavupam. Se to je tudi dráš potovan, da ne znamo očasim. In se nakob našan tudi zdaj, ne samo na funkcij, ampak u svojem žuljenju. Tako da, verijame da je v sak proces možno izbolšat, verijame, ampak neglijde na to, na konco se morno pa v sak prsebi odločit. Ali zavupamo v lastno odhovornost, in stem tudi odhovornost, sločlo veka, ali smo v sijodhovorni, en do druhega, zače se prisebi popada druhih, ali pa veš čas, mislimo da smo jedinom mitisti, kim u lafko sami sebi, kim u lafko zavupamo. Meni bylo grozno, da bym mogu živetva sam prisebi uprepričanju, da smem za upat, samo samo sebi. Mene by pobralo. Ampak rejest do besedno. In za to pač, sam rao no obratno tega in, je zavupam v lasto odhovorno, zavupam v jaša v odhovornost, takat, kudoby funkcijo, ker je to na čin, kako pač funkcijanej ram? No, va gledi? Ena z upanje drugo je, misla se se strinjamo odda je treba zakon je spoštovatne. Misla se je zvonostan tukje rekla, misla se šukot, roces, ki ga je možno iz bolšata, ne? Sako se nima, činima negativnih posledic, da by neg do kopav tam, potegla se onica, ne? E, dobro, bi ga blovu vesta, ne? To ka re reku, doktor golob držin, ta sistemni nastavu časote u laden. Nima, ta u laden ovene od govornosti pri nastanku sistema, i tože tri se dled, ker časih prečasne ulitveni, so bale pomemne, vle nisov, glanite vjedljika, so to prečasne ulitveni. Zadih obdobijih je pa, udeležba narasla. I je to, pomemna stvar, in čo zakonu pije, ne? Da, volyšča prečasne glasovania, nao zjemlje u linjega o kraja. Mi je mao pa šterna je, sa stožicah. E to zakonito, ale ne zakonito. Priznan da priviti slišim, da se to ško, ne ospravam, sam oparviti slišim. Ja. Prije, prije, je to možno. Tu ki ne gre za to, da si različno razlagam oto, kak piješao zakono, ale pa da vam različno opčutke, pa da eni zupo, mo drugi ne zupo, gre za to da zakonu pije, da moro bit, sake mo kraju možnost, da u liucitam prečasno glasovio, mi pa imamo, tu kezdej na jauleno, niše. Ne, se itan je zakonito, se se nizgodila je pa na jaulena. Šterna je, stv. Liješćo stožica. Zumati. Reza eklatant. No kršite ozakom. Ja seče se prav malem o malno prej, obisu čistko je nofondamentalno vprašanje, bivaju vprašu. Tu je to tako življen skoje. Kakšen človek se vama zdi dober človek. Kašne vred notem, a dober človek? Pa recijmo, če se rej sprovamo ideološko odstranti ste igal dgovo rane. Ma svojt prcidnih lahv je začnet. Kde stajem padali vprašanje? Najprej nepovem, da se tudi tapoh let, ka je biti dober spreminja. Psaj primeni, prse spreminja skozi čas. Es mislim, da koko človek odrašča, kose ne samo, da se spreminja onz. Ne da se samo, da se spreminja je potreben želje, to kose spreminja tudi osobnost. Vysam to pač, če ovodim i sebe zdaj. U mojej žuljenju je bila največja sprememba, ki se mi je zdo živu, so bli moji tri otroci, usak posjebe, usak svojmi izivi, usak posjebe me spreminju. Intolut največja sprememba cih, kare se mih tko, hipnih, alpa sko ko vi tih sprememb, tudi zvidi, ka ka je prav, ka je pravično, ka je dobro. Takrat mislim, da sa jasam, by takrat najbol soočen, s to samo refleksijo. Takrat sa se na uču dve stvari. Najprej je to da imaš v rokach neko krh koran ljivo biti, ki tje predanonam ilostin, ilostin, od tebe, odvisno, ka je boj istega bitja, na koncu z rastljantonji, tek na kratke proh, spavinjih hipnih rezultato ne, je dosti počasnih, zelo ma razdati so počasni, je pa dosti nepre nechneva vlaganja. No neku trudas, vzestnicijelj u bezend, des taketi pomada. Tako da čim čutišli u bezem, potem je trud neki, ka tupka sneg sa spominiši, neki slatkega. Ta druh stvari to je pa revita, spavinjih hipnih učinko, in na mora špečakovat hipnih, mora špa vlaganat na dovi rok. In ta druh stvar ko se sočiš s hendi kepi, spraviko se sočiš tem, da njivsake mu da no, da imao se tisto, kari mama mohače mitrije. In da od njičisto, njič od nega odvisno, kakšno se borodil. Se zavješu u resnici, kakšno srečajmamo mi, ki smo resnici pojem običajneva človeka. No im to je pena posjebna dimension, ki tipa deansko od pretudi, zelo tkoo kli šesko se to, bodeku solidarnost, solidarnost je itak precenjena bez seda včasnih udjerova se je na robera, zume pro oskans mislju. Kati odprep perspektivo za to, za kaj u resnici si dožen, da je zbom rihu dužnosti hovoril. Dožen čez morež več, skarbet za tistek iz morejo mine. Mene to naučilo željene skudi staršovo, ampak je pa zaznamovalo, ko to sebnost, tudi na splošno. Kako enkat to doživiš, potem vidiš, ko ko si so odvisno družbe, u katieri živiš, in kako ne katieri lahko družbina ne katierih področi, dajamo na druh področih področih padružba nam vraca. A in ta sopo vezanost, za družbo in dobarčilavo, ujeke tistikji se zaveda svojo okolice, je sa se potem, ko sa se teazaveda potem tu dbista nobo začevo v ožji lokalni skupnosti. My bi se pretsedni krajevne skupnosti, kad ninoč plačano variante, je pa zelo te napouni, zvidi, kad teakr vidiš pa rezultate svojja dela, pa iz u svoj stvari asih svoj miso sedi. Te krajevne skupnosti sa fajnjker sodajansko, takhe mini skupnosti postarem. Nobene bi rokracije, planobene radenarija, samoljudi je. In to je ta tadi mezija, intleviš sa odgovornost, endodrug jeha, pa solidarnost endodrug jeha. Tle se nočišme dožnosti, pa pravica mi najbolje. Apak to som kotračenom, to som postav in zvedi, kime zseljen za hrabu šele potemko, me je, ko som je otroci pre obrazli, v ilmo neku neki malo bol, odgovorin, nivo, ne bi re kudaj dobarali slab. Lista, mo neku, da se mi uprej slaba v seba. Apak, movače panisom sam pomevne, kad tjere pohlede zaprte, kime je potem življenje od parlo. In ta del, pov ponosand, da mi je od parlo, ne tako, da bi se počutu, da sa mo nam pred družbo zapierat, če prav je ta parva. Prvim pols je uresnici, tuti sram pa, nijo, pa vdemo se mi zapierat, ampak ne, bi ubistvu odpieranje nozvanin, za obijemanje, tuti budečine, amakrati za obijemanje, tuti karlako ti družbalo. Tem priberu bližna družba, tuti da. In to neho vrimo prijatelji, ho vrimo uresnici, o ovo ljudek, skatirin pa čso, bivajš, v normalne življenje. Tako da, ja življenje je povno takih, v meko spoznan, in bi so toh tu dera lepea. Kada obar človek. Ne zloveli ko ljudine, pa čo vemo, sami prisjebi, kaj dobro, in kaj dobro, in kaj ni pro. Kruptemu pa se da na topljivaj, tu prio tu zna neokolja, in zna ne uz orci in, za da tega se to, kaj dobro, in kaj ni dobro, po kaj pro, po kaj ni pro, o civilizacije, do civilizacije razlikuj. Ampak vrš, onda dobro. Kaj dobro. Ni pripadovanje ki civilizacije. Si tri je negljantolj, smo verni, smo verni, smo verni, v pripadovanje ki civilizacije, i ta civilizacije te meli na 10. boži za povedni. Obisto je, je tu kaj sa podlagane, ne laži, ne kradi, ne ubije, spoštujo četo enmater, da ti od ovar ono zemni. Koj da civilizacija je te temelne principe, izda se ti boži za povedi, ki sa stara ti soč letja, u okvjerila tu, da je v ustavni v systemnohrom. Tu, da je ustali, to sa je druga za pisamo. Neke temelne stvari in dobro in slabo se pač mjeri potemne. I je stuka in ne vidim, kako je so sevno gljedam na dobro, ne kaj dobro člove, kaj dobro pa slabo, no benga razkorakane. Ja se najdemo tej civilizacije, se pravni se on konfliktu z temo koljem. Sobacijo mnogi ki pridi oknam iz kak je druga civilizacije, lahko konfliktu z temo koljem, al pa če je spridam nekaj druga mne, ker se druga norme se pačvo konfliktu z temo koljem, če je svo rednotne smisluj ni stega nastaje opotem problemi. Zaracije sa nas je zgodovina učila, i kljup temu, da sa vjedno blem i gracija, pa mešanje, pa prehodinjko, naprejim, da to določe ne mere narode ar civilizacijsko okoljati u digogatija, da takratko je tega prveč prijedokom fliktu. Zaratega je pač nexnosne svete pa planet možem sam o tako, da se neki okvjeri spustuje, pa da mi neki drugi civilizaciji na drugim konso, planeta ne vsiljujemo naših norm, sihrati ne dovoljmo, da oni vsiljuje svoje norme knamne. Pačegrjom i knim spostuje mo njihoje bi čajačo, oni predjel knam, spostuje našho bi čaja. Je pa je pa čizno na taki individualni rani, u ten trutku na svetu po moje večinno ljudi ki tega ne sprejeman na ta načinno. Kimi sli da tisto koljov, kater je mi je pa te norme ki sopa, ta pogledna to, kaj dobro, pa kaj aslava da mori vela zause. I stega pa na drugi strani nastaje o konflikti. Kasi je sil je neka kultura, neki mafriškim plemenom, ki pač, sa neki druzga imbo dovedno neki druzga nebo do niko doker pač sa se pač drugače razvija lino obratno, prestegal da vi in nekdo slapši, al pa nekdo boljšine. Prolim pa na stane tudi, ko se u neki civilizaciji, na tej točki smo mi na zehodu, pa što ti je vred notne temeljen, na katerih je nastalno zreducirat. Raz gradit ko ti je reko slavni gramši. To pa u stvari druga konfliktan. Pa tudi pozroča to, da nas ječi daleman. Zdjika stav odgovrila, pačanje, kako vi vidita dobroga človeka, bivaju prašu, kako druga druzga vidita. Pa mogeče boljša, pačanje, bi blo. Amata upčutak, da se druga. Gdaj pretvarja, pa da govoristvorike ich zares ne misli, za to, da bi ugaja u kamerama, alba, volilca, ne posredno. Hvizac ne, tako, spotjanšao. No, či si skreno, je se mnaj dr. golovima razvčar. Kaj se su mjela vidjala prijoma predajevo, ne? Dosto ovga, ne? Tak red koje, pač, on se stavlado. Mijemo pačni smo mogli, kjer se unici naše partnerja, ne? Za to, krivni, porażani naše stranka, du bilo već glas oj neć poslansu. Kso, li naše partneri unici, niki su li pači peći? Esem takrat, misli, da je pred namanjekop dobijene, kjer, pač nekdo uladi, drugi opoziciji. Poma pače endrusga kritisijera, kari normalna u demokraciji, da pa, klup temu, si kanali ne vodo zaprtine. Pa da kovo šloza neke stvari nacionalnega pomena, da bo stvar takšno kot je vlado slaje vedno. Kako je se bi u većka to opoziciji, većka to kot vladi in vedno, smo mjel. Nekaj kanali otparte, zdog to drnoško, zvorotom pahorjem, tudi z Miran Serarjem, zmarinam šarcenicelo, kratek mandat. Sve misli, da je blotom normalno, no u tem mandatu tega njiblona. Mislim, da mislim, ja ni tjanga pogovarava tem, kaj, bi lo mogu oče nardito situacijak, kjer, smo punoel pomoć, neko je šlo za poplava, ko je šlo za neke resne varnostne situacijet, kod da ja misli, da to on i blotomro, i skreno povedono. Pa da se tu mandat zače, u zoblubo čišćanjujan šisto, mjelo ustavičljenki pravi, da smo predzaknom si je nakin. Nekled je na raso spol, ali poližno pripričanje. Morš polišno blastra, zegompa počisljen šistenje. Sve pravi, zde od okmalju litve, varietno misla stala u lado, mjene očisliko lubistom. Tu kaj se mi zitebi, ona takaj izgubljenna prilošnostna. Slo je neblo bolša, če bi se dalo saj pred nekih stvarih za dve, opravd na tana čin da se nevi čisljane. Kaj to zje školiti, tu di vladi po vamane. Simo čovine bi prekinli naše dalčne reforme, bi po prečno gospodinstav donsmejelo, senti soć 500 euro već, pa vam neblo treba skosod guarjetno u pršanja, ali se bo razbremeni lodelo pa za kajga še nisteń koja naprejne. Kaj to si vlina bolšem. Mimo goće mi do azapovredu, bilo, bi ja ste što vilke razložu, se bi je do vaši konenci, se to nara zomdej razložite te što vilke. Kako prijde te do tech 7-500? Komotne. Mislim, diglis plošna dalčno vešao na 7-500 euro. Danes je pa kolko? Danes je pa na polu vićiti tega karsu 5-500. 2-2-2-2-000 euro u man. Tako, in koliko je to nara čunu već, po sameznika pribo prečni prače. Po izračunih finanskat, oni smo to mi ra čunar, na ovaj entih podatku, još se približnaj na akima, nas prietni strani finansta, izračunar je poprečno gospodinstvo, in vej opostatisti, kaj to poprečno gospodinstvo, je zgubila 7500 euro. Ampak to fempovenda, to ne da rži. Zato vas pršujem, čestem, oče sami to izračunaj. Mene bol za nimi va tada, bata, se ve na pa. Zacela, ke rećimo, ke je in povla na pa ka vodnosu. Bova, se vernem, ampak, kratopo slušan neži 3 krat, tam mit o 7500 već denaria, bom je straje izračunirati u karna pamet, pa neme pol privjeri, okrebendame bojo, smo misloga poznate, pa vi in da ga ne. Da učna lišava, ki ste jo vi oblubli lieta 1.20, zalje to 5.20, je huvorila, da bo uviši nis 7.500 euro. Danez deanska je 5.500, 2.000 razlike. Tak 2.000 u mjeni pribižno 600 euro plus minus za povprečno plačao. Spravi po sameznik, ki ma povprečno plačao, pi zaradi te razlike i mev na racunu na letnem nivoju 600 euro već. In čisto nić već. Izivam, vz. lahko zdej, mi povijest da nimo prav, si cel pa variamenta, bo jaka snije. Izracunali, ampak se pa vari ne zdena debato. Tu će koko tvi pravte, ne? Rozlika me 6.000 i 7.000 je bili kanska, pa ne bi zdi, u to, za se spuščao, za dobravim da, za to je še čas. Ma, ka ima 1.500 je za ce umandatne, za 1.000. 6.000 je za 1.000. Tu di u tem primiro vaslak koji zovem, kolke byla razlika u prešnjih letih, kreb slučajno poznav, kolke bila. Pa vidim da vi ne veste, za to je pomoje nesmysljano da tevno deljuje va, hrevan na zajina tisto točko, ki ste jo, jez bitu trašao bolju. Pošanje. A se prav, časam prorozomev, spusajte ja in šiste, a ne, uziroma keb lata gene za tega nesodelovanja. Lejte, ja sam pripricam da, bi toško najdli bolj razdić na človeka, koca sve je spogos potiarša. Eslako nerdim zdaj zelo dohoh ekspoze, psychroške aprofilapasovom zdaržavu, krenifer, za kaj krvajami u eno na čelo. In čelo pravi da usak človek si do mišla da zelo dobro poznad druh jeha človeka, u resnici papoznáš samo sebe. Istrez verjami mu to. Usakod nas pozná sebe najbolše, ksje ostalo je pa samo projekcija indomišlija. Pasimo kliup temu da da živim potem na čelju ki sa garano kar powjetu, ker poznám sebe, uvorijo tem kaj so tiste stvari ki si ih dovžan, alba kaj se pričakuju tebe kosiva politiki. Politiki se pričakuju da vjedno hovoriš, bolali mine, politično ušečne stvari. Če nevoriš politično ušečnih stvari, takrat na neknačin ne prideš dobro skozi. To je vam je itel, ki je mene izjemno u tesnevala, ce omandat, a in sam komi čakud da prijedokampanje, komu lahko od vrguta, če želite plašč politične ušečnosti, in za če ugovoriti spet ostvreh kih razmiš, o katerih razmišljav, katerja sam verjama, in katera sodeu moja ovo sebnosti. Tako da uvoriti da se politiki ne pretvarija, jo, to je lahš. Politiki so se dožni pretvarjat koji ma javnana stope. Casi je, kot u tem primjeru o izračunih te pačo premio, z nekim, to dmene kde je opremio spodatki, brez da vemo tki so da nih pričlil, pa pa uzavljam nekvir, in potem ga pač u problem. Bol pomemno, kot to se nipazdi, da ne radim v razliko iz kasne kud da ne moramo bitbol različni. Ja sam prepricand da, če bi jast, bi u celo žuljenje, bo politiki, bi bi u druhacnav sebnost. Bid bo politiki, kjer si u resnici, veš čas na prepihu, veš čas na udaru, in tle celo simpatizieram, z usakim politikom, tut poklicnim. Veš čas si pliuvalnik, za javno, za javnost, to je neki karte osjebnostno lahko zelo za znamoje. To je tu neki kart primeni konkretno, je zelo vus postavlo pod uprašaj, mojo osnovno načelo in to je za upamvaljudi. Zelo. Aby zeseljemo te hovorim, kri sam zdaržavta pretisk. Netardin da bi jast zdaržav, če bi bi u politiki tride setlet. Netardim, si nupam te atrdit. Štierileta, sam zdaržavto in še vedno variamen u ljudi, še vedno za upam ljudi, še vedno variamen v osebno odgvordnavsake alpo samesnika. Prestamo dostišili za upanje, ne za upanje, to je prva točka. Druga točka je žuljenska pot, kterih sam žoprepo povedu da te zaznamuje. Mene je, zaznamo varam moje žuljenska pot variamen da je uspoda i anšao zaznamvaljanj hova. Moče će bi šao sam, skozi žuljensko pot, skozi kati roje šao vas pot jaša bi, gljedo druhacen. C'e u to, ju druh gacen, ima tu, ju druhih pohled. Moje mene je, uspoda, jaši se nispremenila u zadniš tirih letih. Ja snis na šao politiko, za dok je mi hotel u kroit svet, ali slavenjo po svojim mjari, tu zdaj se netrudim u kroiti, slavenjija po svojim mjariš, majem po svojim morali, si pa zeložili im, intosem počeljice ležuljene, da na udahne mi, na udihne, ljudi, da bi bi boljši, nenu ino po mojim mjari, boljši. Indeba ta pre, kimi u razelošečije, kaj je dobro človek. Jesi žlinda u sako od nasu sebi naje de, tisto točko kihadela bolšaka, dobrohaka. I v sako nadu druhotočko, Различни, начнен на робестем. Инко бъл най-ду сак при себе точко, в като е бълши и нахко помага другему, такрацам е своя налога в шершен дружберен просторва право. Ето каца е спстанно не потребан. Едина точка ки се е, е желим за кай само политик, е една дара в дихуем. Незавом верно на ено, за не мива дебата, но това е ки всиправил лево, десно и де оллошко, е си упан да дидея въс свободите, о странки ки о сам води, минуто потесваси различна. Мамо най-бол-дяметральна можна сталища на НМСто. Необстая боль дяметральни сталищ, коца знотрес в вода. Сталищаме странко СДС и инстранко СДСто си ближе коца си сталища моих посланцов, намараси кетерам подрочив, визвобмих лакоз деп 15 ем. И най-вече уметност е бид водя, таке странки, кер веш, нити не поскушаш, усилите своя га поледа, усилите своя гамненя, амбък си върсници само модератор, кер се израз личности ради оболше решитве. Пустиш различности, цело их не гуеш, да излона порна варианта, их не гуеш до точка ко лакко приеш до болше решитве. То е тисто, у кария звериаме, инто е тисто, което ми се звели кем да се ляма пишем, инто е тисто за карсен тисяч процент, на предпричан, держал, за усподайаншо, не веля. И зато правим да, че е омбио мога че разочараме над менои, керепичокова да бом се укалупива политичника луп, не е само ста извест само себе, кържилимостат само себе известен, кърто политика нити приближно ни моя задня поставя в желенню, и ми е зато только обор помемно да я пустим печат, а пустим печатко от особа, ки е сможно на в диховат, люди да останея омеца бой различних погледов, крати делайо за истот доброствар. Тето. Сабротато, как го сподианша реку, да въмя бла нудена помоуч, пас, с бедто сега, вред в политика, карушечно появ презолитвами. Да, не се, не се реку да върявам. А сте опазли разлико, я сомно говорила себе, за да кър тисто, кър говори шловеко себе, и тисто, кър, како се позна. Кубиезу говорила не ему, кайо се смислим, кайо се завърно. То е не смисленно, сега си са вми устаривам, нене осталих людей. Говорите данъс о тем, кайо се било, понуяно, пред треми лети, помо спомно са муя на едино ствара. Чим е в юпарламент, чим е парламент, било с наванче, преднене бла бла да поставлена, е вло ложен и х 30 законов, зато да се онемо гочно за 3 месцез приема ненових. От 1-го, бисната, от 1-го, юлия, на прей, лета 20 послушам на повиди ора спаду бладе, колицие и им, подобно паспошедетле. Празне, облюбе, али празне, не, омзонзай. Празне, бе седи о тем, кое било са деловане, понуяно, пачни са кредибильне, ми е жо да се му на дотегал пределиткер, са муя на дърсам, бъжу са муя на им, по-рома другачним, не да се пререкава от претеклости, ампак да изменямо погледа на приходност, и не е збиси зло жиле, кабив милат с дейдебата от приходности, за кай, претеклости се не мореш не спременит, не морава е спременит, и са жо опазу и ни тие труди, туди погледа в не моремо, че са различни, вскладит. Толк згот пи с претеклости не са му задни штуклиет, т.е. 30 задни 70, да са му се нехолкварят, за исканям консенза от претеклости, с великим веселям се поукварям за исканям консенза ов приходности. Не се. Я са ви са хото поведат да си ословени, премалон, да ви си исключовал, а не, подави си числиме цабон. И, ка се тегате, че бе отта задни мандат по себан, ни бето порив мандат от карсловени обстая, 30 лет в Боюния, рци му, кое бе бе, т. д. на ушик брацедни у Куладе, са ви да пробижна е крат на месяц, шла на некспрехотам по Бърдуне, керони зуба, пописарнам, по-мося поговарел, како оредито дно се с Харвашко, по-гойк за НАТО Европско, не е ося прав, за девах ки пресега е о позиция, по заратегани са по-ло стави створех мисле е након, со створи, керя пач треба керворесленска политика, суделовато, не е. Ко са ви ме лулато, 242-8, по-обивраци е обород пахо, неки води опозиция. Мисло так рат с Кулпо е складил песецистемски за конулк, къс моим понудлит партнерство за развои, и танкер с мо се ускладил, скупе и гласваль танкер са не с мо, пач е колициска вече и на гласваль. Зекребио, в цедни хлади бород пахо, е нигова странка, пла мали по-себна, пак кризе, блеентко на преям, пак мисло да са са е саке 2 месца, до било крок, нектириху крепов и Марсикай, т.к. т.к. проти кризнега мене джеран е скупна бдил. В тему е е бла наша кризнавлада, пасмо спецнърдил, нека върсти партнерство за развои, и тистое ключне закона, скопа, ключне закона, не зойфам, по ключне закона, са се жо страшу. Критакрацам бе в позитивни славени, пасмо близело проти те, в окръсте почели. Не-не-не-не-не-не-не. Ключне закона е ключне, ниско реформу, е къпърправа Андрей Визиак, и оквърза, есдеха, а бъкто смо туди, есдеха, смо, спреел, пракшно са гласно, в апарламенту, певла позитивна славенията мнотер. Туди тока. А бъкто смо се дел скупа, и на разних погая, и на тисо че вур, в различни хобликах. Подтенс мен е послал трите, не пред волитваме, два ще най-свозапор. И не е там на тисти хукраених, волитваме, змага у милъ церър. Пачпотнебла, тод правна са, агаентко на пред, го знес прошелан, е го спо церър по к лицо по-переков, не се оправича, за украдане олитваме, ама го е кубат ситуация таксно, като я со створи, ки е се потребно ускладит, и неякар се тега тиче, со стики текли нормално. Наке е смо се, няке е са не е с мъм, так се поговорят. Тоди полька е мариен, шарце став лада, че пронизмага улитв, на зачетке вил малъ так, подобано носкот, ваше в лади, по темпа субли проблеми за прора чуном, по полякоид, прихаял, и не е тут по к лицо, е не е, ми са помогалтисти в ладиши при приня, въргла пушко, в курузка. Кире бля ситуация зелокритична, не е? Дека са мидва, приема преда, я дека си, я са спрени кони, срещу. Парица са видла, така, че си прозпомни. Дал са е он ще вилко, рекосам, кадр коли, вока, кака ствар знания политика, во и не в ловукраини, е с в некие вие долукраини, по ситуации в Европи, глиде тега, кадр коли, ме ловко пъклича. Ме мъряката, са да обтелефонно пачако к лица, и не съм да спъклицал. Само в часу по плава, са енкреду бил. Съм да спъклицал. В часу в оплавне, то е бъл, тъб да спъклицал. А бак да чуда? Ме гледте. Телефон и храни, абъб, абсолютно. Абъб, какото погледамо. Ака ви си жилите са долувания? Не, не, грязато, тако са долувания мора битар. Стриням. Ке с мена, держава, нек距ри проблеми са, са се инаки, ма мъзнания, околи, ки е са се инако, грошни са, са се инако, то не помени, да мисли мора злично, да мисли негде околу пидрузга. То помени да така ръткогреза, за девяки, за девя е о се нас, и апа че треба искат, неконсен са, апа се осай поговаре, туди прикополовно. Интегава тем, тъх зални штири ледих нибло и in resultати, за тема, премьер нижава. Избиси, режилелам, тако, читно, бълма осталю претеклости, и са оправичува, и къде са подъжавам да го отговор. Му да е, е, че, сама доброта, са да янше, е жалне в вариамем в бичиноте, ака рибло изричено, пъчто е, му е правицата, да не в вариамем, сонто е, все, проверило. Ваше светто за гото. No nevoj realnjana sveta, ker opstaje ljudi, jaki se mi chci ti reo pa ihle koje opraže. Bom, povedo sam otisti deles hodbe, katera ga sam sam do živu. Esni koli ne bi bi u politiki, če se vlada ja ne za jaanša ne bi umešala, v moje delovanje je v opodjetiju. Nisamo nobenam bić je, hojdu politiko. Bi u sam zelo srećan, da svoji službi, in mevo sam na men, ne samo na men, mevo sam velikanske na ćerte, in tudi od lično okoli, oka tirm sam deloval, pa mohoće je provu za postušalce, kao verijete da ne poznajate z hodbe, da je obno vim čusno živu proteklosti. I osvim leta 2002. V stanovaniu, podobno velik, enkotje to vaše, v stanovaju svoje prvo podjetje, pretensem bi u nafokultjeti pančas, to žavni sekretar. To podjetij je za čerlo štiri mi za posljenimi bi u čicji start up, v dva dva. Na jav sam kredit, skatirjim sam plaćov u plače svoj, ka sam bi u 100% nila snik. Im prvi dan smo belili. To podjetij je, ka s neje po razdičnih potek nepre u stopovaniu i strabenz potengorenje, potem država. Je i štiri i za posljenih do leta dva, enn 20 postalov podjetje za, mislim da je mevo takrat 35 miliarde prihodkov, plojoprisotni prisootno na 18. törgijih, trnutno je zdaj, že celožovam jer i jer kateblosom ovropi, in me lo za posljenih, potemo kor še sto 50 ljudi. Skozi čas, sam najprej svoj deliš, ka s neje se tu diostali privatni deli, že bi li prodani državiti, prajo je by trnutku, ko. Pajta 2, 1, 2, 1, 2 se ti vlo podjetij je državno. Vlasniško. Takajte politika u to bi li da je postalo zanimih vozanje, in je svoj dlodšta da mamo voće nisam bi za upania vredan, za to da vodim napreto podjetij. Za to sam še u politiko, je zredno benha dru zgarazlova, kresam vidu, koja politika, kada nas poskuša se prikaza dva ovči koži, vresnici pochlepna, po dobrih, po dietih, ki majo zelo dobar finančnjitok. Tu podjetij je blota krati razlešeno za druje, naj boršaja, atrhovca za elektišno-nerihijova celiju Europi. Pravi nehovrimo o Slovenskim podjetiju. Slovenij smo meli, majnko, mislim da smo meli 7,8% prihodkoj Slovenije, od obička spoknismo starali Slovenijepak smo ausea, v nad tujih tarih. In šekod zanim i vost, ka venda vas testaritut zanimaju, takrat se muto disama ktivan trader, svedno za račum podjetja. Ambakje sam polektea da sam podjetje šestri od mjivodu, narediju čistega, pienela, za večko 10 miljonov euro. V enem letu. Zara tega je blato moja strast. I mjebla politika, to kot tuja, da si ne morte predstavlet, ko koj mjebla tuja. In nakraj pamet i minipadlo, da bi jo koljak i samh zgradju, kterim sam se ne izmjorno dobro počutu, kterim sam lahko vráčav družbi. Karso siti do bičko i tira sam ovoriho stali je va podjetju. In smak pači li me za posledajima, tu di me družbo, in sam lahko ju žive u svoje sanje. Vsak ma svoje lahko poletna moja sanje, je spavem kažso bil je moja sanje. Med nimi politike, nimi bilo nikir. In če je kaži znovavalo vaš mandat, ta zadni, no bom hovorimo prvem. Ha ne poznam, vaš zadni mandat? Ebloravno to, to svoje sanje ne samo mene. Preve like mušte bilo Slovenacu, ste u ničli sanje, va zadnje mandatu. Zato vam zadnih volitev, nihščen niju kradu, nihšče vas nji za peru, za to da bi vam, om nemo hoču vašo politišno pot, ampak smo o vam ljudje, ki ste imu kradu sanje z vašim na činom vodenja vlade, ki je bi u se druho, kod demokratičan, smo ovaljude ljudje rekli do volje. Albamo zdajša vedno, u enakem številu, ljudještina voliščalne, bo pokazu čas tega njiščenebe, nebevno jost, ne vestevi, sako da je lahko računa na svojo platz hodbe. Ampak. Koca neku, ja sam pošlo san z velikim, da sijeljav hovoriti o prihodnosti. Esi režiljim, da je ne sledne oprašanje, se obadrživa, prihodnosti. I veste zakaj. Zdokr se bo in, da boho spoti Čara, ja raja ostalu preteklosti. Esi pa zeložiljim po hovaru o prihodnosti. Kerasam da u svojan žuljenju skozi tri karjere, kterih sam u seh do sehu maksivu kar se da lo, najprev znástvini, športna ne bomniti omenju, pa sam bi udažalni representant i ho slavjetak rače, u kajakuna di u hodak. V znaastveni, v politični, in v poslovni. I izreditega, vem, da ti će nehledaš naprej, in će se ne postavljaš s sili, o ksutaški, a vako nihverjamaš i zadnjih tardo delaš, nebo šprišu ne kamord, ko se ukvarjaš svojo preteklostio, še pa se bi skrivica mi ke su se tizgodile, da krat ne moreš rasti. In će pa stanja cijad ražava ujetnica, ne koak i ne zmore rasti, ker je vaš času preteklosti, posmusi obsojeni na to, da ne bomo rastljitko, ko bi lahko. To li ko preteklosti. Ino, roka, ksutelo vania, zvaši strani. I je ze strinjan, da je velo davrog, govorito prihodnosti, ampak, ne, a mislite da bi vlastlovenja bolša, država, če bi druga dva človeka, tu kaj sedela, ka bi lahko, pa znalaš, kupi se rulat, ale nipomemno to, ale je tok prednosti tega konflikta dveh polov, politični gada. Vom druga čemno vede. Ljudi je si usiželimo ostabilnosti, pa predidljivosti. Dariži, zavotovo, parjeda. Usi, veljuciki boljho, spoda, ja na šov, veljuciki boljho, mene pa šo se ostali. Vsi si u principu želimo ostabilnosti. Stabilnost, bo ponovita o mandata, hočeš noćeš. Slučajno smo minavladi, ampak to je stabilnost. Kao s je takratko se menjaje oblade pre pohostom. Koso se uprteklusti vlade menja leše prediste komandata većinoma ljava sjedinske, tu nji prispevalo k temu, da bi kod država, lahko, rasljina do ujrog, pač ne more. Zato je zdaj zudovinska priložnost, da ponovimo mandat, ker bomo ste im prispevali stabilnosti. Pače tudi ta stabilnost, lahko da komu nji ušeć, nad tardim da je patudi nji idealna, no bena stabilnost, nji idealna, da se moho razumeli. Ampak. Vračanje se na zajveljeto dva in 20. Krato je alternativa. Vračanje brje to dva in 20. Nji stabilnost. In tudi, kod danos poslušam, se bomo spetu kvarialistem kaju se in kateri kriviće sa se dohajele, ne bomo se pokvarialistem, kaj pa je za naprej. In to je skoristim priložnost. I smisim da pa lahko začnemo razpravozdej o sodelovanju, po 30. marcu, in nakaterih točkak pa najdemo lahko, na prej, točko za upania, točko sodelovanja, in skupancil. Sansa bujim da na marsi kiri točki je ne bomo našli. No, ampak će živu naprej, tko greste. Vi misete da se njara sprocij sodelovanjajo. Nene, nene. Zelo slalo ste ve precijani. Tana sproba mi nič misliti. Mabak ja. Sjedat ov. I ja teško je, no, teško je, ampak probam rejsam. A postavim je stvo pršanje. Ne lahko se onožite. Kaj želite, kaj se tiče. Tega kaj. Očjem bi guri lo preteklostel pa prihodnosti. Svas nično je o meju, bilo hko tu ki guri te samo prihodnosti. Sve snegorim na mesto vasane. Ambak jer budu tole pač. Poslušalne, poworetno tu gledal. Se na treba. Od govotna nekterja stvarine. Vi ste bli direktor da žalnega podijetje, ki bi u da žalni lasti. I taj na in dvaj seti budo žalnega. I no, mi je potekomandat. Se tojres. To rej. I vi stro sebno prepreču, sva še avkabineta, da bi hlarnat zorniset potat. Čak, čak, te, čak, te. Vi ste bli direktor žalnega podijetje, vam je potekomandat i ni ste bli imenovanji u no-mandat. Nacorniki, sotako odlu, čilj. I asni se mnubengak licavo. Ne, vi, izdanaša, ak, bi neta pa. Ambak, ambakzenje, bi o tema, ne. Ach. Vi ste vaša mandatu? Vodsu, nacionalne radiotelevi zije. Ki ma 150 mln. žalnega narja, porezalima. Porezalima andate sredi. Ne, po enem letu. Pjeta, za djava še vejedno novo stavljen s odistjša. Niste bo čakal da se mi steće mandat. Torej treba ime tukaj enake valtle. Polek tega, svo štani ga spotgolop. I asni ste me o časada vse okvariju zenergeti koljete ena in 20. Takratko, vam nisobotrili noga mandata. Jeslovenija prcidovala sve teurobskevnije. Svi u prcijednik sve teurobskevnije. Takrat, mijelšin, tisod stori pole kovi da tukaj. Tisod stori. Kaj smo jel tukaj vorgioropski u nije za hodnjivalj kani vlopese tu ide legaci. Sve nam razbijal polublani za prljio voznicu, ogrožalj tu je delegacije. Im policija na svi obtožvali da smo zapljinaj loblano. Sve staneminobem protesnik poškodovan, policisti so blipoškodovaniji. Mene so po kolege z drugi državu sprašvaljčama o sploh policijone. Tako da kar se ti četjega da se se je splogni se im vedu, kakajel nasnička struktura genija, pa to, kasni se mi o časostim u kvary. -Svo se pa u vašen kabinetu? -Nasem kabinetu. U vašem imenu. Nasš kabinetaju, povno zaposlen. Povno zaposlen skoji dom pa zioropski v nijel. Sreskanem okraskas na nga tudi nimi je lah ministerstva. -Vokvjero Katjerega, Resoria, jeblenjerget. -Avi vesta da se u vaši Poslanski Skupini, vaš vodija Poslanska Skupines, skupi zgeneralni sekretarium paša stranke. Da lanspa krived spoklice li direktor i elektrubljone andrea ribiča, in mu rekli ne od stopi kersi cerhabo od stopli. -Jas se spomlite te. -Nespojnice je stegasim nekim. -Nora o tem rekla, kaza, glijte mi se. -Nice. -Tko je ko se opreteklosti prepiramo na meso da se povariamo prihodne? -Neseglite. -Vilah ko govorite samo prihodnosti, ja svojos čiznici neomiju. -Demo pa. -Ker se vidim kam to grein, ne bomo prišli do konza tih debat. Mogućet koko to široko za hodna civilizacija, milo sa nikiv tem žeguvorilata krati? -Ne, pa poglite. -Bis te vi direktor žavnika potinja. -Mandatvo je keneric. -Eni namoria izpantekla. -Mandatvo je potekl. -I ni ste bli imen ovani v novega. -Kdopas daj vodi to potjetje. -Aga vodi kdo iz kebi pred predsednik svojenski demokratska stranka? -Sodiš če je preprečno da ne bi do tea prišlom. -Bak ne bova zdjopretekla. -A se strinjemo da gremona prije. -Ja, gremona prije vam poglete. -Daj se nikdo nad izaj žortev. -Kerni du bio šenga manju. -Bi šlo žortev, jo sam pojedu za kaj som politike. -Svi smo posluši. -Dosti vi najbolj zastuljice? -Svi smo poslušalo v fascistirne systemu intko napreni. -Ama šenga na napacno talčo mjerte. -Jesu pro nisvedog dostavitak. -Ja, za hodna civilizacija. -Abi rekli vi spunt precednik da smo nikam za tonu, usponu, -alpaniki transformaci, kako bi u pisa lubištvo, -saj zive ka na spestio, va ti mzahodnjem svetono. -OK, zivojo gromno. -Jes bi na menoma, bo mi schavju speti sebe, -ker sam imi žinjer po jezobrazbi. -E nimam izjemnorat napredne technologieja, je in znansta nofantastiko. -Tak pa čsem. -Mogu riuo tiste msegmentu globalne slike, ki jo mohoče bolš. -No moj reko bolš poznama, pa kime bol za nima, pa mi je zaratega moče tuti bliže. -Jes nisim da ne gre toko, zdaju tentrenutku za propad za hodna civilizacija, -če pro tle mam ores demografio i ma cela za hodna civilizacija. -Problemi ampak ne bomšov u tadev na menoma. -Teslaj bil se nim jukar je razdoživ da jo resnici napredek je po gojen, -ne samost technologijom, pa ktudi je šte bilom ljudit. -Kodan, ni nepomemno je zelo pomemno baki variamenta, -bo spotjanša na demografiji i već. -S technologiko. -Tek technologiko mam o tentrenutku op oprao kada z dvema velesilama. -Ena pripada za hodnji to su družene države. -Ena je to druge ekitajska. -Sijo stali, s technologiko gledano, -Smosi cer u posiciji da lahko obdražimo mjestom med velesilami, -ni panujena da ga bomo. -Praje po naravni poti, -če bomo da je nadaljevali na isti na čin, -bomo to mjestom med velesilami, u vnizde od technologiki velesilach. -Prako nec konco prijali slaj pripadlje tudi do stalih podrijernosti, -senam bo to zgodilo. -Zakajsem isto stalo samo družene države in kитайskov. -E mam o sebnu i skuštno za bema, -berjamen da je boto u spotjanša pred kratkim bobej državach. -In tisto kar lahko vidim je da v Europi, -pasmo del iste za hodnje civiliza podobne, -skorje da iste z družene države pevropac. -Tot distincio dela. -Dazmo u Europi od lični pri krijeranju idej, -od lični tudi pri razvoju novih technologi, -emam pane izmjerne težave pri u veljavljenju, -kutko imenam skajlapu, -ne samo podjetniškem, -tudi zvidi ka infrastrukturnih hulagani podobno. -Andal kolkor ne bomo spremenili kliučnih -Kliučnih pred postavu, kakirih delujemo kod skupnosti, -egorimo u u Europi skupnosti, -ne moramo zdaržati tempa, kih na rekute, -obe technologi velesili. -Nam enama sam spustu, -bo jaške velesile, pa demograbske velesile, -mysnje na tentrumetku, smona tej točke. -Bom najprejze, -z druženjim država sami u večkatu, -zadne letu, -me ten ko sem bi u nakitajskajem na zadnje pred dobra ga poleta, -a bo bomo namo za sjerno obisku, -nisom chodil da kdorkoli veda sem tam, -tja me je odpeljav moja najmlajši sin. -Ki je čitno, -k se je utel se hmentno se vrhu početu, -i ne tudi ljubitel, technologije in znaastane fundastika. -I smona neže sem bi u res presunjen -na tem karsam tam vidu. -Ki ni stavu blavu? -Plasva na juhu na mjena masla se iz uhibala -razvitih še in zelno u šan kajovu, -im plasva u čančingu, -im pa v čenduju. -Spravi o sredni del, -na vides u ropi marasićem ne poznan. -Ampak, -kog vidiš od noski ga imajo -dot technologije. -Pada dosti sa pomo za ihodila -u za iznanastane fundastika, -jemo za ih technologički him podobno. -In kako je cela družba, -cela družba, -u smjerija na auto, -onis o socialno blohinja dali na stran, -to ni neki karbi sam prisego, -onis o dali na stran, -is o se usmjerili vve -v popoven technologi napredek. -In kako je cela družba odvrcov, -podarek je na tev, -odvrcov naprej, -usmjerina be. -mvoće neto krijeranja znanja -kukar u porabo znanja, -tlebi narodi u distinicijot, -tle misi na maj Europa, -ne sam oprednost, -tam pa kutudi našo priložnost, -ta smo ukreaciji švedno boljši, -ne pa večvo u porabi, -in kako oni tobe se jedno so podredili celotan -družbeni u stroj temu -hitermo technologiškimo naprejtku, -in kaju se sa u staniu zaradi tega -tudi ustvarijati nardit, -jeta neki krti res da miselt, -na kakšem na čin, -lakhkotek mujaš, -intle privonto tek merlobalne, -na kakšem na čin, lakhko Europa tek muja -znacio krreza eno nacio, -kise je tako olin -usmirla v technologi, -technologi krre zboje, -usech pohledih, -usech tle nije dilemeh lede, -dje da bi samo nišno al pa samo u ene seh mentu, -no oni se podredili celotužbotemu. -in ni ne mohoče, -ni ne mohoče, -a bak, -če bomo na elevari, na enak na čin, -kod da se daj, nam ne boho spelo. -na druh i stranji, -družen da žave, -družen da žave se osobeda i tak, -primarno bolj kot technologi, -sno primarno bolj, -ekonomska vele sila, -pricevnji svidika monetizacije -na prednih technologi, -kremontizacija tista kipogania, -niholo razvoj, -vše vedno dominanta, -a sebo pro nani katerih -nišnjih technologijach malo pokazala -prevlada sam skorpreprejčavno Kitajska, -če tu di je v druženji državah -nebo do spremenili nekaterih konceptov. -In zdeko, ko vidiš -ta dva mosta donta, -im potenko se na ropsken svijetu -ga terejem prej, -snuti aša huoru, -srečujemo stemi dilemami, -kaj mojemo spremenit, -če žlimo, -ohranit moj neku koraku tej tekni, -dosti i treba spremenit, -pa pred sebo treba bistvno hitre -espriminjat kot smo toto zdaj. -In tle prijemo dožavu do ena točke, -kaj se reća da ropskavu unija, -de lje već ali mine, -de lje po princibu konsenza -kog sech 27 šlanic, -en rano tako sensualno spriu sechod do čitvak -dosti od rano oskogarlo -zato da bi oropa lahko uspešan tekno valazve desilami. -če ne bomo, -brali poti ki je podobna euro, -lete pri euro se nisčena sprasuje, -ali mora bi tu sech 27 šlanic za euro. -Niso, se tu dniso u seba euro močil. -Ama ke to prosto vornno. In če nebamo tudi nao stalih nekaterih o stalih področih mislim, da je je štereli 5 teh področih, ki sad dej identifici reakot ključne zao hranitev globalne konkurenčnosti, če nebamo nredili iste apres koka. In šliva euro model, to nepomjedama veli valutompak euro modelu smislu ustroja odločanja nebamo zmohli. Kod euro pa o hranjat najprej ritma, zelo mal koraka o teg mi, in priali sljebo tudi naša v socijalna blagenja, ki je vrestnici največja, v primerjavi zobijem v druhima veli silma bo postala žartotea. Ugočete odobar za vas glidje bi rokrecije, glidje podjetništva, glidje vropskih težav regulative, enotnosti in tega, ugoče je to odobar od agremovoto smir. Ospati ja nša. Dobro bi bloda, všli v to smir. Koliko pa gremo, pa gremo duol hitro, to je pa veliko pa šanja. Mila koti in guri mozdej, kako momo še čas. To vste vivu bi su povedu. Ja nemam sa rekli dve urin, dve urin, ja momo še dve set minut. Evropanji tisto, ka reble te grad, ka smo mi v stopal vani. V razlata doba. Big bank velika širitev na stanje kevora. Stracho ameriki da bi Evropo stavu glavna rezerna valuta ne. To oni tergo in in na mi 100 dolarja. Guri smo tende, da bi Evropa usmirila globalizacijo. Daj po 20-ih letih panismo tam. Tako noške smislvo je najbolj sočni delplaneta juž nazija. Domog ravstven svetu islamski sveti islamski državene, kako je je družinovo spredju. A neke druge vred note. Smislju inovacij. Evropa zostaja pošte villu patentu po nogih stvarechnem, masjenek tere pogledjte rcimo 200-naj večih alpa podjeti 200. Najbolj inotivnih podjeti ki je s Evropskov podjeti aslo malih. To je demografijone. Evropa stara. Evgolanjostvara je tena stala v preteklusti. I na miesto da bi u ti in času da jansko. I skorislji potenzialne, pov miliard negatarga, skupnevalute, šengna energie, kjer stala pozdražiti Evropskiga. Kontingenta smo sišli družben eksperimentje pogramšil, postar smo odvisni od russkih energetov Ameriškega, alvarnost negatežnika pa pocenki tajskih produktu. Imo tem so prišli šoki, naje pri sredba krima, migrantska kriza, breksit, strategika, kada stroha za evune. Džava ki je čanica, stala čanica, varnos nega sveta, jederska sila. I stupila za Evropskiju nije. Basubljne kterite je veše veseli. Ta šipko ste postala toko čitna, da se je putinno dlocšu, da lahko grena prestankaj, nešel, no ukraino. I takar te postalo jasno, da ta šipko snisamo prestavam, pa gdejstvu, ne. Ne, ne. Te dašava ki, za ktero je letos napovajad BDP, mašak od zaintaljo. Pač stankinapade, največe Evropskod državni, kar u kraina je, da se celo Europa trese, i da bi se šlo naprejčene viblotu, kaj sa je delne intervencije, združenji državno pa te pomuči, takšne indrvajčne. Ne zada osnja, pa kvendrle. Skatka miso nekem sveto, kjer. Selo, ako zgodim Marsika, je selo, ako zgodim Marsika. Snočem, v itpesi mistam, pa k sledna letak sa pred nami, pomogoče, že mesci, odoprne asli stvari, kjer ih nismo sanjel, ali pa sih nismo prestavel, ko smo što je oropsku v nije opetudi ne deset let na zainne. Evropsku v nije za Slovenijo velika prednastane. Nije, nije okolja na svetu, kjer bi, pre pomemljih odlučitva, da o miljonski narod mevo englasta ko kojo tosošno se miljonov nejem celne. I se bo in da to nebo trajelo. Zaratega, kjer, vizionari, jakih sa skrejel, i oropsku nije, ki so postavljel temelje, ki so prepricel nem se, da so se odrekli marka, za to, da je šlo skupna oropska valuta. Te voditele so zamenala, ljudje ki si cermajo pribočnike, kaj zanim in osio, ko uček za jedarskemi šiframi nepa puszke oro, kak nisoda žalnikolni, k se blirajani u blago stanije, neve, ako je to. Priskušne interplenje, kar ikieram ampak, sam vidonalasne očih, kaj si dugalno oropsken svijetu, ko sošli ruski tanke na ukra ino, ne, popovna nekompetentnost strach, ljudje ki vodio, da se miljonski države pa ne ločio, met bataljonom pa vrko armado nepoznajo nikih temeljih stvari, kih mora državnik poznatne, in lahko prijedonejke odlučitve, kih je bote rebas prijet, po potrebno so glase se in 20. držav, patega su glasja nebo. Simo, zdje so pogajenja za nasledni sednu letni proracom, ja robske unije. To je vedno je na taka kritična točke, se se in krata pogajo, mislim, s njiče trikrat pogajo za to, jad je to letno obdobje, sličajno, su je il takrat u lano, za dne to traja štirni pa štirno či skupajne, je to 20.20. Amak je bi u covid pa nek strach pa se ješel, se je in oddalo, se bo leto zdalo, to spravo t eleganno skos, ali bomo nevo začasno financeranje, veliko oprašanje. Je servislim, da to krad bošišlo, če se edom let jopa veliko oprašanje razneče se nebozgodilo neke je kar, si ješko oprestalje upadanor, kaka velika kriza ne, ki nas bo spet spravo la skupajne. Glede pomemnih strategih uprašan, so velik je razlikami, deurovski mi da žavami, velikajno zliki. Sostvari, ki bi je morali rešitko, da vidupo nil pogodbona, nizbonsko pogodbona, pogodbe ostanovi teurovski v nije, pa o trentrenu odkonjini ti teoretičnih možnosti, da vi se to lahko zgodilo. Se odtrujajno struditne, se odtrujajno struditne, da bo uzajt to, kar imamo na neknačinše funkcioniro. Kar se posvetatiče, tanji tako, vi sigam i želeljne, je tak kot jehane, in je bistano drugačen, kot je upred 20-imileti, toko prinas je u ladni predstavniki skrozgu, rio treba je stavitna, svetovni rejetna, menarno pravoj, ono prejelite drži, absolutno ne. Švo sebe za majh ne države, če nije kega okvjere, neke pravne varnosti, nekega reda, kot jehlo prejrečeno, po tem si izi target, si lahka tarčane. Po drugstranpa, kaš se to v njorete pa mamo, ne. Pjet največih sje pred držalo pravica veta, blokjerajeni drusga, držani narodi, so karikatura tega kar je blozamišljeno, so napoti, kamori ješlo drustvo narodov, pred druga svetovnuvojno, večermaninvalidna organizacija, močni, neglijan to olj greza. Naše zavezniki, ale ne krejeraja to večerman sklado svojmi interesi, i veliko kratuka, ni situaci, krebiti moru, krebitila ko izbjeru, me dovorim pa slabim, ne močni zbjerat, me slabim pa še slavšim. V neki taksi situaciji smo ne. Tako se morali slujeni bolj rešno zavedat, pa bi bolje notni pri tekstvari, ne, za pravletneke kredibilnosti, z nekemi skapadami, ki pač kodi on. Na pribera? Na primer, tritena pred europejskim i ulitvom i kršmo poslovnika zbora, pa priznamo palestino. Al poblubmo da vam ospadali, spuščali pomoću u gazopa. Ičo tega, ne razumete to. Ja napadaj stavljima, va res zelo različno boljede. Ja, okej. To njita ok pomjemno. Tlemom ologko različno pogledanje. Pomjemno je da, bym je bolenotne poglede o tem, ki smo mi kot sluvenci, kot država, nekakasni je nas do se, ki je sa nasi potenciali za vezniki, ki je niso. Kdo se nasi sosjed, ja ki bodo vjetno nasi sosjed, ja ki je, namo nikol mogli zamenać, treba to destva sprajet i kako ravenat da bomočneši nepa šipkejši. Misela koja razchajamo, potem pogledih na druga svetolnovoj, lahko tuti pogledih na četarto svetolnovoj, lahko se razchajamo, pogledih na palestino. Na to, ali, mamo radi donalja Trump, ali, ali, ali, ni mamo, ni se, to se lahko mi usera schajamo, njita, mamo ko grepa za nekaj klucne stvarije, nekako bomo potenciali, ki je, mamo, doma i skurisliz, to da bomo boli razviti bolju arni, povečali našu ekonomskom, oči povečali našu specificna težu i europejskiju, njih, tu kepa dobro metem odnos. - V vidim razchajani, pridem, v te lahko bolj kukretni, absolutno. Zanica, mamo stali u koprutam, mimo se blo osom, na tem solčenju popteve, i, kako smo svi na znanio politico, je bloj su dišće, gardija medicjani, kih hoće za zetgren landijo. - Kod je to klucem problem? - Grenlady ja nino ben napado, to je pati, blane, kani spretnarytorika. - Ameriškeja oprecednika na začetku, njita, mimo stemu kvarijamo i potenste v sítr dil da ste in ko smo poslali dva lojakama, Grenlady os je pa Ameriške prcednjiku strasu, ne. - Zavajša besetnog, gljice se smo sitan stali, zječe zlokarikjeram, če si treba odlošat, albo do Grenlady, albo do Grenlady, zasvjedo, putinali Trump, ja še jedno raziš vidin da je to Trump, kot putinali, gljede od na to, da smo mi. - Zaka je, zaka je, sa pa moro u doorkoli zeset? Zaka je sam na zdito jedina pot naprej? - Zaka je, se je jedina pot naprejnjim, povedao da je Ameriške prcednjiku, albo do bil bomo to nevo saknačin da je to od kopac, ko pride slontrgo ino sportcelanom, da is okajYo nam nam je na danes o tem hovoriti. kdj zdeva zaklucina. ja zaklucina je. uceklucina je uspešna. za kaj bi o tem hovorili? mislim kaj bi vlopan je uspešnu. neuspešnu bi bilo takrat. ko bi deanskol, nekdo. slont, kot hvijiminujete, utrhohovini, sprocelanom, ta procelanara zbil. naserečo, hani. nekrenlandi je. jomerška bas. lahko se to, koji drugače usereši. to nepotrebno. za djaj žemim, oka se sam je rekli. u rejena. to je bolj postavljana, kot lucina temo zdaj. daj se nepa stranke opredeli jo do grenlandi. a imam vata vojno, ker sag teden umre neke tisoc ljudi. njegljineri izbjerili oprašao. kot smo prehovri li, ki miso nujno. u smjerenav, prihodnost, tam pak časih, va drna linske šoke. ok, na novinare ne moramo upljivata. lahko pa politika to krozumna, na to ne skaci. če du biti mandat, pa dobro, koji lićio se stavte. top 1 stvar, ki bi blapomemna, zna slin na štiri lita, da jo vi izborša te rešte izvedite. ampak samena res. a miso se da obstaje samena? ampakira je najbolj pomemla. to da stopno skupa i pak lurčne stvarisku prešu. kao palahta ar dite za to? veliko se i meni treba teoritizierata. ki se ntrika to vodovlado, ne tri vlade za drugim kot smo zan slišal. jedinno pri imandati, bi ju normalna. i blavečinska vlada pa razmere, ki su bile brez kakih večih krisan. šli smo vevrušengan, udil smo iurobsko v nije o prvić zlati časi. potem smo ozu krizno vladova času gospodavska i finančne krise, ki je smo smo izkali rezervene. po raznižati poravano se koncik i plačacije. potem je je v času kojida. se skupa i sedem let. va klup temu smo opare mandatu, pa tu di je v. tem zadnem. punutlje opožiciji partnerco za razvojino, sklejaval štvarih, kot se mreku opare mandatu, ki je ve dos normalna. tak rad smo za dvemo op opožiciskima strankama, oprita na socialnimi demokrati. skupa i sprejel, imprejo skladil osvim peset systemski zakonu. intakrati jaslovenija razla najhitrejova svoji, svoji izgodovini, pogledjte makorekonovnske podatke. kodap? ulakaterom mandatu stetore? 24.28. isto pršanje za vaso, če nadaljujete, zmognatom. pompre skoču sgodovino, če pravamo andruhačom pohled. bolj pomemno. u tempero mandatu krize bojo žavu, vetno. tu tem mandatu suble in je ško se sposidali skozi i hina, ško da se zdaj zvovarjamo za kakasno kolji, na kakasno kolji krizo pri realizaci. obaku tem mandatu osmomin delali dvoje. jasimo razdo boljivo rabit prispodobo ochiši. z okrsem izdizelo pomemno kržilim da je to predstavljeno dalako usakdo razume, pa da se lako u živi. kod smo mi prevzeliti to, hešo slvenio. hešo na začetku. je bila smo prvo kr smo hoto bili je da ma velik doh. punkasno so vestila i mate doh. a i bi u pravičan na nese, mismo sprašavali i meli smoha, morali smohasanjerate. posmo, osobach najdli starješi ljudi, kso brio bubožani najdli smo reune ljudi, kerebla draginja. u inih osobach je gorilo, nismoj i meli le talda bilako ho sili. drugi osoba skor tretina občin, ali tretina sob je blapo plauljenih, načpo naše izboru. namestem jeliko da nauti uprategnosti gorilo. u riva obrispod obi, heša je da bo starazumeli. Karazumom. ka je bu naš pervicil. i naš pervicil je bio, da je ma sa njerad stania u heši, pomagać ranlivi m skupinam. z to smo najpre poskrabili za ranlive skupin. Tve staranlivi skupini. eno su pokojenci. in druga so zaposlenina niži strani plačne ljestice. takrat je blona meh, skor trejese tisoc. sam u javne sektriju tistihki sobli za plačo njižio minimalne. takto je sam od detal. Z tojvi u prvi korakde, on poskrabet za najmora na ljve. Drugi je bio, da smo voto vili da je, sa dobesednost te ne, marsik je majo, indi je treo nardite milito prenovo. to so blere forme. nismog vseh izvjetiše, večina i he neka tira so zaklucine, neka tira soj izvajanju. in zdespona točki, koje temel postavljen, zidovi sto i jo, moram opaše, to isto hišo, opremic, da to da bojo u nije i našli, varno za to čišče, mladi, mlade družine, im siti stikiju u stvariaju, vrednost se u se nazda ciro družbo. Krve se da je dira u na generacijati staki u resnicita koldruhacio mo re skrebetne i strani za. Troke na druhi strani tuti za starije. Skrbiza starije še smo je skudjudevo trajeno skarbo zdaj boljima in. Boljima in. Sajfinančno. Rysili. Zdaj boljamo post skrebetnji smožen startali za hradnjo novih sob, prizitki rastajo indenaria za hotoljen, kako je nivečna dronih generacij, da skarbiza to. Ampak če pa želimo, da bo ta dronan na generaciju da je in razljanača, kjije nažla unij fokus v neslenji mandatu. Da bo lahko je deansko odkljenila svoj potencjal, svoj potencjal, ne potencjal, svoj hodroktu to je poskarbljeno, ne potencjal za starješaj, pa svoj potencjal, pa moramo nerdit u krepe, neka tjejri bo je tudi da učni, bakni sam ova davkih, moramo speli at u krepe, ki bo je to ovo mohočli. Zato je partnerstvo sa srednjo generacijo. Eni bi rekli zospodarstvo, pa kni podjetništvoj vospodarstvo to je bi lika razljika. Esi izložili im bistrano več intlesmo mučan, ali bi morali nerditi več, bi usljaveni, imamo res širok, nabor, ljudi, ki dobese jedno z neva u dan, samo sami garajo za svoje prihodke. Pa vi niso za posljeni pri nekomu, ba bi su sami kreatori svoje prihodnosti. In tendrutku regulatorno kolje nina klonja na takim. Ne bov vario davčnem, mogu ti u regulatorne kreso prispelki problem bolj kot davki sami. In je na činko kovo spremenit regulatorno kolje za to da pokriemo bazo, krati pa uspustavit podporne schema, in ta del se mi zdize lo pomemba. Podporne schema da bo do te od lična posljone ide, ki deluje jo na Slovenskan tarhu, lahko za živere na globalnih targi, kako prate pomagat skaj lap čisti? To je tista točka, koveno ko se pokovarjam, pa se dospogovarja za nečazu, sakteram sam saj na enem kosilu zospodarstvji, ki rih najmete sjet. Skaj lap, v spješnjih, to som mala, ali sredne velika podjetja, kako im pomagat da bo je še bol konkurenčno na globalnih targi. Ta podporne schema da nas žau posloveni ne obstaja. I je pa jo pa imamo, ne samo v programu, pa ki jo imamo v dobesjedno, že pripravljeno za dokonca tehaleta. Je povezana, to ko za zakutavljenem financerinak, ko tudi zakonskega kolja. To je tista stvar, nakatirobom ostavlju u se, v dokonca tehaleta. Opusem ten karže delamo, karbo treba dokončat, dokončat, dokončat, dokončat, dokončat, dohotrajno, skarbo ne bežim od tizjivo, uki smo ih že zastavlji. Ampak, če na enu področju, če eno področe še njih prišlo na verstobom, na menam od koreku, krasno najpre skarbeli za druha, to je, chod će te zgodni nivo v hisji, kako je zksobena najvišenju voju, ta deljetistikir, vemo da bomo morali dat več notar, vemo kako, nismo pa še usperite a nerdit. In se zelo dobro zab je na kaj pomeni bit, brezbomni ške plačane, se zelo dobro zab je na komorš sam skarbet za malco za stroške, kot in i še ne da regrjessa, abh si ja mora sam zaslužit, naše zaklodajno kolje danes, nidoem ljvo, za to, uresniciti te ďudina nekno čin celo penalizira, in tada je bomo morali prila goditi zivonnovo časa daneseni. Kabi rekalog uspoti and še velilca, za na konc, ampak ne svojim velilca mgos poda goloba, k ne kak že vejo, ja smisam da tega kakar prcene, ne kateri že vejo, neglid je na to, kaj mi do nas rečemo, kaj bi nim sporočil, kaj rče bo ste man da tara nepač. Tistikir vodi vodi vseane, in se mi zdjelo tako zanim je oprašanje, ma odrudečno. Tistikir vodi vodi vse slujenji v glalim ne sedi u Ladijone. To je to žalostno daj istone. Mamo suverene, je suverene stranke. Zid to, kaj je go spod golobno štev, je. ja su dobroj stvrine. Več mal morali bit na rene, če ma štih sanskovičino trimpe, zelo sa uparlamentov. I tega, Nikolini, smo mel lokonardiš Marcikejne, pa tu če so še kaki strici zvo zad, kaj ma kaj druga interese. Inžov je konica nebo, kaj popravo nega i spita. Kliu v temu pa, glete, kar se nastiče, mi zdjelo preredečeno, ne, ja, mi zepacni smo spremenil. To nisata zadne voliteve, daj stvo je da. Slovenija ne bušla naprej toliko hitro, kot je sposobna, če tukaj nebo sodelovanja i mi ga pačo problemo. Nam zere, ko negoj, u Ljucaj, ale pa svoj, u Ljucen, ker. No benima svoj, u Ljuc. Samo kratcij, ljudi odločaju, tako kot pat, pačo odločaju. Stjem ne prodaje svoj, kao glasu ne. Samo o dajoga zanik program, pa tu čazanike. Ljubaj, bo ljudko po čazanike. Zanik ilu su je, ne, to ko je? Ne, to ko je. Vy misl, da, da, sa o glasovji pradanji. Ne, ne, ne, ne, ne. Gvorim, da se ljudi u naprej odločeni, nije fokusena programe, tol, ko kar je na ideologio. Sve gremetom, pa k se na rabno, to ki se. Ja, pa k tisti. On tisti, v glal, ne odločaju, ne? To, co je rez? To, pač, pač. Odločaju tisti, ki pač pretekto je programi, pa tu tisti, ki so životločani, so. Maj nisov si takšnih, ki, bi kar slepoglja svaj zredneke ideologija, pa ki, ki je, ih, nekdo, prepričovne. Tisti, ki misli, odaj, bi je, o tam mandatu, spesion, ne, podoglja svaj za. Spodogloba za, za, za, za, za, za te u larne stranke, tisti, ki misli, odaj, ne, vodoglasval, za nasal, pa za, za, za, za, za koga druga ga, ne? Saba, tisti, ki, e, ki, se rez, mišle, ne? Ki, se rez, mišle, in, e, pač. Za te, bi, blop, potrebno, več, po goro, kira je večasan, ne? Ne, vrekljose, mi da to, tu, ka ju se iz skoristla, ko bodo, nas, gljedal, pa poslošal, bom, pretej, aklovoritno še nekejvo, vode, dota kratne, ki, ar ma te, posjevena čino, bjavljenja, za, za premislje komne. Ja, ja, pa to, eno stavno, pomemben časin se je pač treba, odloči tudi za razumom, ne? Zato mi, govorimo, oten, da je potrebna, ustavna večina razumana. Ker stvari, ka kaš ne imamo danes, nam iz nisov se rešli več z gol, za, navadno večino parlamentu. Ja, še je se razumniklo, so za to, da m'o ustalo da učno sidro, da o mi, o mi imo apetite, kater je koljivlade, po prevelikem possega, utokar, ustvare doko plčevauci, pa gospodarstvo, da je tu ki neka stabilnost ne, o kater je tu, zbog glob, govoriju, ramo decentralizacijo, ne, slvenje, nisamo ulublana, što trese tisaca na svoziju, sa agda ulublana. Razumate, stojimo kolonak izguglamo časin, sinjamo okoljane, dugače se treja razvijać polovicov ministersev bomoras, poridil, pocijeli slveni, intakonopren, intakonopren, neboda se zidala stanovania, samo ulublane, al popritežno. Svarje trej treba nardit, tu kez nevidinu benih velikih teža, bo tarno večine, smisin da bo. Je pa potrebno stopiti, tuti prek tega okvjera, ne, tako za stavne dopovnice, doma, pa tudi zara tega kar je zune. Minasledne ulada ne bomo se stavljali izmaščovalnosti ne, kot je vlo prejračenok, nisim, to je v novo gamandata, se ne pašu politko nebi. Pač se tega ne let je omuna tana čin. Ješto da sebno mislim, da se se situacijo brne, da mi doleg ko dobro sodelu, ja smislim, ja smislim, da je doktor, glop doberčlove, potem, kar je spoznam. Da je bio na pačem pristop, ker se šlo politko izinata izmaščovalnosti, ja ne. I je to veliko za znamovalo, da je blokolje, ki je ščuvalo na konflikte, ne, žel. Pač, to ni persajs, hajelo, iz stega kar nek doje, in da se to loko spremeni. Kada čan, kar se tega ti, če sebo ošet, da je pogovarila, poboda vloga je zamenja, ne maju rako spet povabne. Če novi to. Pršanje blok, kaj je sporočilo veljucam, veljucam, jezvi prcena reju kojenostvar. In kle je, ega kaj retrejov sako od nas, moro presej primeslute. Ne pustenji koli, da vam ukradaj o sanje. Pa se to dohaja, lahko iz zobjektivnih razlohov, neka ti re neupriva, časi se zgodi, kasi na na pačten, mestov, na pačn času, ampak. Večina ljudi, lahko če na prej sanja, svoje sanje. Kru saako od nás najboljša pozná svoje sanje. In čuvjeti se ljudi, ki vam bo je razlagali, da bo jo mislili, in sa njali, namen stavas. Te ljudi je vet na sa njaja sam o svoje sanje. Nisledi osamo svojim orali. Espa misim da je smo s ljudi je rojeni i enaki. In kr smo rojeni enaki, je tudi na nás da puštih mo se mo stalim da. Sredo njih obnašamo na enako pravan, spušljivna čin indosak sanja, disto kar sam čuti sa njega ove sanje. Indam unje se limu pameti, kaj bi blopravo in kaj ne, ste ja vidika. Sve da treba spoštovat pravila, s treba spoštovat tret, ljudete ja ljeno benadboma. Treba je in to tu dipočnemo, radićatovanja po celi islameni, nikol se njih radi o trok, širom, ljub izvenj ljubljane koca grad izdej, ja on istanovan. Treba je rehanilizacijo spoduje, zakonjibu sprijet v temandatu. Ne gresajze za posame z neprimjere. Vedno pridamo do točke i na mjena manočom hovorito konkretnih zakonih, pridamo do točke. Ali lahko sanjete svoje sanje. Ne ali ste i kže urisničli. Ali ih lahko sanjete. Sampo leju trin oda na ne. Ne, splochne. I njesam pripričan da te krat, ko si boste sami odhovrila na to uprešanje. Aha, urisnici mi njih šene preprečuje ta ih sanjama. To je držba, to je država, u katjeri želim živetin, katjeri, ile po živeti. I njesam nebo zadevoljen z enim podatkom, ne bomsi lastivno beni zasluh. Sanzadevoljen z enim podatkom i venci, u vanketach eurobarometra. Med najbolj zadevoljnimi narodi u Europi. Za kaj je to pomemlo. I znam pojedo svec svojojos jebno zvodbol. I jesam ime u prilorvenost da bi lahko živiju kjer kolid na svetu. Kri sam pać studiš studjeru, z držani država. In ko se odločaš stati vrdniti se launa stvarke meja prepeljara na zaj, je blade sa neko želim živjetu o kolju kjerbo moj soset. Se počutu menije nakega. Neleden će se euro di u druhacen. Menije nakega. Kjer se mi nebotrija baca sedov do kribi meli main. I kribu mojo troci lahko svojbodno chodili o koli po svoji skupnosti. Brez da bi se počutili kakor koli aprtem ustrahovani. In ta filoza fija življenska me prepeljala pasam ciju svet vidu. Zasana koncu varno Slovenijo. In vejamem, da ja rama zredtega od tu izhaja naše zadowolstvo. Isprejem im te mo nootranja zadowolstvo z našim žuljenjem. Ne z politikos odbrajem. Vizbenda blada je zelo nisko politikat. Tu je snisani kolicijenu politike prej. In si ne domišljandam, samo zredte jak sam politik zdej bolcenjen. Ravno obratno. Moje delinecie se opadljati od kar sam politik. Daj smo pa zadowolni, takat kočutmo, da bomo neki kar si zelo želimo saksi žili svoje stvari. Mogloče nekoču plihodnosti diansko uresničili. Da nijemo nekih obir ki namu celoti zastrejo pogled empotensem moramo odpovijati sakim samiom. Do kribu tako, mi je zvaravim dobošencajtako bolje bolje pođivet Slovenije. Ja se moramo zaključiti parkat vidu da nam terkajo na vrata pa želim biti pošlju, a nekdo dogovara. Vem da je na stvar skupnaj osam nem nam trim, pa je niti na ravim zastaut oprašanja, da bi tu preveru in to je da vamom radi to državo Slovenije, pa vamom radi ljudi naši bližni savavanjej. To je da vam je osam trim skupnaj osam ja je pa političnane, velik izjubje, i na razbih se vam radi za halu za tačas in u sekarstav nudla donasno. To je da hala. Olovanza priložnost. Super eblo, i nev sam nezmirno u žibovotem po ovru, tko da se strinjavs, s podojajš, da imo li mjet dalša, pa večkra taka po ovru. Sam pobibi žipo žere žimski. Ja sam medit, kodak ima se s ljavok on s ljavok. No se naročni, neo edli. No, no, no, no. Če bi blak, kašna taka idea, da bi se dva kastanan nasprotnih polih, redno se stajela javno, pa govorila ostva rejk, to bi je spotparu za osam karmamane. To je pa dobra idea. Kar potem se ne bi dalik, doko, po klica vam pa, bi u sil sevedeli o tem, kako to te. Sredo, ve mesecu se tu kaj dobijemo. Ja lahko, nasljenja soočani prvas narodim. Sredo bolj majhom prosto. A je da bi ih muti te za nas. Super, hvala vam e za vseno. Pas rečno, navali tva, navali tva. Hvala, hvala. Hvala za poslušanje, hvala za pozornost, ka mislim da je ena izmet najbol pomemnih stvari v željenju, sploh, vesvijtu, va katerim živim ozdej, in izredno mi pomend, da si uzemaš čas za usibine kih u stvariam, že to je na nik način dovol. Bipo sendao par idei, par možnosti zatiste k bi šljenko rak na prej pri podpori temu projektu. Zdej uporamne stvari so sledječe. Lahko date podkesto review u zero ma ocino, napišete mnenje, to je relevantno Apple Podcast in Spotify, aplikacij, Lahko gresta na YouTube in se predrušte kot podpornik idea podkesto, najniži paket je 5 euro na mesac, z tem date svojo podporo temu projektu tutfinančno, im pa dupite ene par benefito. Edan izmet benefito je da dupite dialog epizode. Mal prej, u saj parni prej kot ostali osah projekti, kaj ih svo stvariam precemsoto karte za live dugodke buste uvesčeni nekej časa prej. Im pa vse knižnej zdaje kih, bomo dila v ukviro idea podkesto, inki majoniko omijeno za logo buste bli uvesčeni prej. Obstaje pa še tretja možnost spode je v opisu je link za prijavon na newsletter idea, kipa ga pošiljamo enkrat na teden, tu je ponovatu petkih zjutraj, into je zlojno stavan in simpel in kratak mail, gre za pet linko, ki smo iksbral koreeral ustvari alci dialog in remote podkesto. Tukod da tamel u sebuje pet linko, u sebuje informacijo kok časa, neka u sebi na uzame. Časonega na pora. In pa. to je do. Jezbih se tjeriz rad za hvalo za osako sekundo tvoje pozornosti in se vidmova na slidnje episodi.